Kaj se bo zgodilo, če zmaga Trump?

60. volitve predsednika ZDA bodo na začetku novembra. Do takrat je še kar nekaj časa in lahko se zgodi še marsikaj. A zdaj je že znano, da je Donald Trump napovedal resno predsedniško kandidaturo.

Če Trump na volitvah zmaga, bo njegovo predsedovanje bistveno drugačno, kot je bilo prvič. Zdaj se volivci ne morejo več izgovarjati na faktor presenečenja. Zdaj točno vedo, kaj volijo. Njegovi glavni podporniki prihajajo iz vrst velikega kapitala, pravi ekonomist Mojmir Mrak: »To pomeni, da bo gospodarska slika boljša le za del gospodarstva. Kakovost življenja za navadne državljane pa bo slabša.«

Kakšne bodo posledice, če zmaga?

Posledice bodo politične in gospodarske. Še zdaleč ne bodo zadevale le Amerike. Poglejmo po vrsti:

• • Politične spremembe

Po vsej verjetnosti nas čaka utrjevanje spremenjene mednarodne ureditve, katere temelj je odnos moči med velikimi, pravi Mrak:

To pa za EU, katere delovanje temelji na pravilih in ki je v resnici majhen igralec na svetovnem političnem parketu, ni dobra novica.«

Pričakovati je, da bo Trump pustil več prostih rok Rusiji in Kitajski.

Poleg tega se nakazuje tudi spremenjen odnos ZDA do pomoči Ukrajini, opozarja Mrak:

 Ukrajina sama in brez obsežne pomoči iz tujine v tem trenutku ni sposobna držati obrambe. Če zmanjšanja vojaške pomoči iz ZDA, ki se napoveduje, ne bo nadomestila Evropska unija, na vojaškem področju lahko pričakujemo vse večje težave Ukrajine. To pa bi lahko v nekaterih članicah EU spremenilo odnos do Rusije,«.

Prišlo bo do korekcij v odnosu do Nata. Že v prvih štirih letih svojega mandata je Trump šokiral Evropo, ko je obrnil čezatlantsko ravnotežje, na katerem je bil zgrajen povojni svet, pišeta Alexander Smith in Andy Eckardt za NBC News v članku Evropa se skuša upreti Trumpu, medtem ko se nad Natom zgrinja Putinova vojna v Ukrajini.

Glavna skrb Evrope je, da bi Trump ustavil pomoč Ukrajini in zavrnil obljubo Washingtona, da bo branil svoje partnerje v Natu – in jih tako pustil bolj ranljive za napade Rusije, pišeta novinarja.

ZDA je igrala vlogo varnostnega dežnika v Evropski uniji in Aziji. Zdaj se bo ta dežnik počasi zapiral. Za svojo varnost bomo morali poskrbeti sami, pravi Mrak. Če bi bil Trump ponovno izvoljen, bi se v Evropi pojavila situacija, ki je ni bilo od konca druge svetovne vojne, pravi tudi Norbert Röttgen, veteran nemškega parlamenta in nekdanji predsednik odbora za zunanje zadeve Bundestaga: »Evropa bi se morala zavzeti za lastno varnost.«

Pa je to v resnici tako slabo?

Čeprav se večina ne strinja s Trumpovo taktiko, retoriko in motivi, je dejstvo, da je bila Evropa predolgo odvisna od vojaške moči in geopolitičnega vpliva ZDA, pišeta Smith in Eckardt.

Evropa se je predolgo zanašala na ZDA pri zagotavljanju njene varnosti,«

pojasnjuje Hayer, ki vodi skupino Renew Europe in je glavni poslanec francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Bruslju: »Skrajni čas je, da Evropa izboljša lastne zmogljivosti odvračanja in svojo varnost vzame v svoje roke.«

Imamo pa še en problem. Če bo Trump varnostne garancije za Evropo in Azijo ukinjal, je realno pričakovati težnje zlasti nekaterih večjih azijskih držav k nuklearizaciji in s tem ponovno odprtje nuklearne tekme. To pa ima zelo nepredvidljive posledice, opozarja Mrak.

• • Gospodarske posledice

Gospodarstvo postaja talec političnih interesov in instrument za doseganje političnih ciljev, nadaljuje Mrak: »V preteklih nekaj desetletjih globalizacije ni bilo čutiti veliko vpliva politike na gospodarstvo. Zdaj pa se trgovina in še zlasti neposredne investicije vse bolj usmerjajo upoštevajoč pri tem politične dejavnike.« Govorimo o treh procesih, ki vse bolj vplivajo na tokove investicij , našteva Mrak:

• reshoring: vračanje investicij v države izvora;
• nearshoring: vračanje investicij na lokacije, ki so bližje državi izvora in
• friendshoring: selitev investicij v tiste države, ki so politično kompatibilne z državami izvora investicij.

Trumpova morebitna zmaga bo tako tudi grožnja za svetovno trgovino, še zlasti za EU in Nemčijo, je ekskluzivno za revijo Podjetna Slovenija povedal dr. Klaus Wohlrabe, znanstveni sodelavec, namestnik vodje münchenskega centra inštituta IFO za makroekonomske raziskave in vodja anketiranja:

To bi bilo za Evropo zelo nevarno in škodljivo, zato upam, da ne bo zmagal.«

Pričakovanja, da bo Trump nadaljeval politiko protekcionizma, je izpostavil tudi Mrak.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji izdaji revije Podjetna Slovenija.