Vsaka 6. ženska bo podjetnica

Podjetniški nameni so bili najvišji pri ženskah v državah z nizkimi dohodki (28,2 odstotka) in najnižji v državah z visokim dohodkom (11 odstotkov). Dve regiji – Latinska Amerika s Karibi ter Bližnji vzhod z Afriko – sta vodilni na svetovni ravni, z eno od treh ženskih prijav podjetniških namer.

V Sloveniji je razmerje žensk po omenjeni raziskavi v primerjavi z moškimi podjetniki še vedno približno 1:2, kar v svetovnem merilu ni ravno spodbudno. Celo v primerjavi z Bližnjim vzhodom.

Prostora za spolno razlikovanje ne bi smelo biti več

Somdutta Singh, ena izmed najvplivnejših žensk v poslovnem svetu, se sklicuje na študije, ki kažejo, da se 35 odstotkov ustanoviteljic podjetij še vedno sooča s pristranskostjo glede na spol, ko zbirajo svoj poslovni kapital.

Podjetnice v povprečju prejmejo tudi pet odstotkov manj sredstev kot njihovi moški kolegi. Startupi, ki jih ustanovijo ženske, dobijo manj kot polovico sredstev v primerjavi s startupi, ki jih ustanovijo moški, vendar ustvarijo 10 odstotkov več prihodkov v petletnem obdobju.«

Enakost med moškimi in ženskami je tudi v središču vrednot Evropske unije. Kot vprašanje človekovih pravic je v središču Agende trajnostnega razvoja do leta 2030. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je kot organ Evropske unije že od decembra 2016 sprejel vrsto ukrepov, da bi okrepil svojo pot k učinkovitemu odzivu na integracijo načela enakosti spolov, vrhunec pa je bilo sprejetje politike o integraciji načela enakosti spolov EIT leta 2020. Kako se bo vse to pokazalo v praksi, pa je drugo vprašanje.

Ženske želijo »na svoje«

Vse več žensk želi zaslužiti svoj denar in biti neodvisnih od moških ali drugega podjetja. Neusüßova meni, da k temu prispeva tudi naraščajoča brezposelnost: »V Nemčiji obstaja ujemanje med številom novih podjetij, ki so jih ustanovile ženske, in trenutnimi razmerami na trgu dela. Leta 2022 so ustanoviteljice predstavljale približno 37 odstotkov vseh novoustanovljenih podjetij. Po drugi strani pa je delež žensk v podjetjih, ki so označena kot startupi, IT-usmerjena in hitro rastoča, bistveno nižji. Ženska podjetja ostajajo manjša, stabilnejša in bolj trajnostna.«

Celotni članek je na voljo v zadnji izdaji revije Podjetna Slovenija.