Pečjak: »O veganski hrani se veliko govori, a se je malo proda.«
Silvo Pečjak je 60-odstotni lastnik Pekarne Pečjak in njen direktor. Po 20-odstotni delež v podjetju imata tudi njegovi dve sestri.
Pekarna Pečjak je med redkimi podjetniškimi firmami, ki so se v tradicionalni panogi prehrane prebile med 500 največjih podjetij v Sloveniji.
Pekarna Pečjak je na 69. mestu med 141 podjetniki, ki so se prebili med 500 največjih podjetij v Sloveniji. V dobi, ko večina stavi na nove industrije, je vam uspelo v tradicionalni panogi. Kako?
Pekarna Pečjak je nastala leta 1972, zato je že kar staro podjetje. Od takrat naprej smo se razvijali izključno organsko. Naš oče je bil velikopotezen, tako da je prihodke že do leta 2004 povečal na 13 milijonov evrov, in to z 230 zaposlenimi.
Otroci to nadaljujemo. V živilski panogi je tako, da moraš rasti ali pa lahko izgineš. Težko je ostati majhen.
To se vidi po vaših podatkih. V zadnjih 5 letih ste prihodke povečali za skoraj 50 odstotkov, dobiček za več kot 50 odstotkov. Kaj so glavni razlogi za takšno rast?
Zgodila se je tudi inflacija.
Ampak ne 50-odstotna.
Statistično ne, realno pa … Saj veste, kako je s to statistično košarico. Res pa mi rastemo povsod: na domačem trgu, zelo pa tudi na hrvaškem in nemškem. Dobiček pa je bolj posledica prodaje večje stavbe s parcelo v letu 2022, ki smo jo kupili pred epidemijo.
Zakaj tako rastete v Nemčiji?
Odprli smo lastno podjetje in poslujemo s trgovskimi firmami Aldi Nord, Aldi Sud in Lidl.
Kaj pa na Hrvaškem? Tam je konkurenca že v domači živilski panogi zelo huda. Kako vam tam uspeva rasti?
Ljudje nas najbolj poznajo po izdelkih, ki jih prodajamo v maloprodaji končnim potrošnikom. Toda realno zelo veliko prihodkov ustvarimo v gastronomiji. Imamo enega najboljših servisov v državi na področju zamrznjenih prehrambnih izdelkov – če ne celo najboljšega. To zgodbo smo želeli prenesti še na Hrvaško.
To je bilo po eni strani logistično zelo drago, a ta odločitev je bila zelo dobra. Hrvaška je specifična, ker je z zornega kota distribucije zelo zahtevna. Največ prodamo na obali, ki je odvisna od turizma. V Sloveniji nam poleti promet zelo upade, na Hrvaškem pa je ravno obratno. Tam poleti prodamo največ.
Smo med redkimi podjetji, ki so na Hrvaškem vzpostavila lastno distribucijo za globoko zamrznjene izdelke. Ne uporabljamo velikih logističnih družb. Na obali, kjer oskrbujemo vse otoke in 90 odstotkov hotelov – predvsem z izdelki za zajtrk –, julija in avgusta prodamo 10-krat več kot januarja ali februarja. Bistvo: naša logistika poleti ne počepne.
Poskušamo dobiti domač kader, zato so v našem podjetju plače višje kot drugje v panogi.
Po prodaji ste 69. med največjimi podjetji v lasti podjetnikov, po povprečni plači pa 38. Za marsikoga je presenečenje, da je v tradicionalni panogi mogoče tako dobro plačati zaposlene. Ste posebni v panogi ali pa je omenjeno o plačah v tradicionalnih panogah samo predsodek v družbi?
Mi v primerjavi s pekarsko panogo izplačujemo nadpovprečne plače. Na začetku epidemije smo uvideli, da bo treba vlagati v ljudi. Še vedno pa so plače v proizvodnji nižje kot na drugih delovnih mestih, kar se mi ne zdi prav. To so poklici, ki jih potrebujem. Ker najbolj potrebujemo hrano, dom in oblačila.
Ne zagovarjam mnenja, da je vso proizvodnjo treba izseliti iz Slovenije. Če hočemo ohraniti visokokakovostno proizvodnjo, moramo zadržati visokokakovostne delavce v proizvodnji, ne da bi imeli veliko fluktuacijo. Poskušamo dobiti domač kader, zato so v našem podjetju plače višje kot drugje v panogi.
Kakšne pa so priložnosti podjetij v vaši panogi v tujini?
Velike. Trg naših izdelkov raste. Francoski rogljički v pakirani obliki za končnega potrošnika so nišni izdelek. Na zahodu ni bilo navade, da si nekdo doma speče rogljiček. Zdaj pa ta trg raste po štiri odstotke na leto.
Nekateri ljudje so se začeli zavedati, da ga je bolje doma sveže speči kot pa ga nekje kupiti, polnega konzervansov. Epidemija je ta trend najbrž še nekoliko pospešila. Ta nišna kategorija se na trgu krepi.
Smo tudi močan proizvajalec bureka, ki je postal mednarodni izdelek. Že dve desetletji se širi povsod. Okus našega bureka pa je najbolj zahoden, saj smo v njem močno zmanjšali količino maščob. To je naša priložnost tudi v prihodnje.
Pred kratkim me je na Hrvaškem v prodajalni pekovskih izdelkov postregla Filipinka. Imate okoli 440 delavcev. Boste v prihodnje lahko obdržali takšen obseg poslovanja brez več tujih delavcev?
Da, verjamem v to. Zaposlujemo domačine. V Sloveniji prebivalce Slovenije, na Hrvaškem prebivalce Hrvaške. Trenutno nam uspeva. Morda pa bomo prav zato postali magnet za preostale delavce, ki delajo v naši panogi.
Kako se prilagajate novim prehrambnim navadam? Kakšne bi te lahko postale v bližnji prihodnosti?
Že okoli leta 2005 – desetletje, preden je bila zahteva v panogi obvezna – smo uvedli izdelke brez transmaščobnih kislin. Zelo se prilagajamo novim okusom. Ta hip je najbolj priljubljen veganski program. Realno se v Evropi o tem zelo veliko govori, a malo proda.
V veganske programe so vložile denar vse največje svetovne korporacije. V prehranske izdelke z žuželkami pa ne gremo.
Zakaj ne?
V naše tradicionalno podjetje takšni izdelki ne sodijo. Poleg tega se ne zgodi redko, da Evropska komisija nekaj prizna kot varno, pa se čez nekaj let predpisi spremenijo. Pri žuželkah obstaja izziv hitina in derivatov iz njega, kar ni dovolj raziskano, prav tako parazitov v njih. Nad novo prehransko politiko zato nisem navdušen. Mi se tega ne bomo šli.
Kar naenkrat ne znamo več proizvesti dovolj elektrike, čeprav je prav energija generator inflacije.
Vaša družina je v podjetništvu že leta. Kakšno je podjetniško okolje zdaj v primerjavi s tistim v 80., 90. letih prejšnjega stoletja ali okoli velike krize pred 15 leti?
V Sloveniji se naglo poslabšuje. Na začetku 80. let so zasebni sektor še zatirali in ga omejevali. Konec 80. let je prišlo do sprostitve in v 90. letih smo doživeli podjetniški bum. Po veliki krizi se je okolje spet izboljševalo. Po epidemiji pa se zakonodaja za gospodarstvo na vseh področjih tako zaostruje, da se marsikateremu podjetju selitev proizvodnje na Kitajsko verjetno zdi zelo realna. Mi vztrajamo pri proizvodnji doma.
Na kmetijskem področju nam bo pridelava hrane zaradi predpisov padla za 30 do 40 odstotkov. Kar naenkrat ne znamo več proizvesti dovolj elektrike, čeprav je prav energija generator inflacije. Smo država, ki je pod bivšim premierjem dobila največje število inšpektorjev, zdaj pa smo njihovo število še povečali. V našem podjetju pa moramo plačati še 15 zunanjih presojevalcev za različne standarde.
Zakaj v Sloveniji med mladimi ni več toliko podjetniškega duha, kot ga je bilo po osamosvojitvi?
Celotna klima tudi v državah G7 je postala drugačna. To se dogaja povsod po Evropi, v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Mogoče je tudi posledica lagodnega življenja.
Katere so tri prednostne poteze, ki bi jih morala narediti katerakoli slovenska vlada, da bi izboljšala podjetniško okolje?
Že včeraj bi morali začeti graditi jedrsko elektrarno 2 (JEK 2). Baterije za shranjevanje elektrike prav tako niso zelene. To je dejstvo. So v nasprotju z bojem za zelen planet. Tretja zadeva pa je javna uprava. Od leta 1991 se je povečala s 63.000 na 190.000 uslužbencev, veliko pa je tudi paradržavnih ustanov in nevladnih organizacij, ki niso vštete v javno upravo. Zato v podjetjih ni dovolj delavcev.
Kako je z vašim nasledstvom? Bo firma v naslednji generaciji še družinska?
Da. Hčeri starejše sestre že delata v našem podjetju, moja otroka pa sta še premlada. Prizadevam si za to, da bosta naslednika, seveda pa ne vem, ali mi bo uspelo. 😊
Ko gledam svet, se mi zdi, da je v ozadju vojna med multinacionalkami in manjšimi zasebnimi podjetji.
Ste kdaj razmišljali o strateškem partnerju?
Držimo se starega slovenskega reka, da v španoviji še pes crkne. Poleg tega mi ni všeč, da vse prehaja v last multinacionalk. Če bomo prodali ves kapital, bomo hlapci na svoji zemlji.
Ko gledam vojno med Rusijo in Ukrajino ali Izraelom in Gazo, se mi bolj zdi, da v ozadju poteka vojna med multinacionalkami in manjšimi zasebnimi podjetji. Slovenija je bila fenomen po številu slednjih. Upam, da bo tako ostalo.
Sorodni prispevki
