»Avto že lahko kupimo prek telefona. A pri mesu vlogo igrajo okusi.«

Janez Oblak, Mesarstvo Oblak. 129. med največjimi podjetji v lasti podjetnikov.

Med največjimi slovenskimi podjetji v lasti podjetnikov je Mesarstvo Oblak na visokem 129. mestu. Leta 2022 so v tej tradicionalni panogi ustvarili kar dobrih 35 milijonov evrov prihodkov in se tako uvrstili med 500 največjih podjetij v državi.

Očitno ni vse v sodobnih panogah, ampak se kaj takšnega da doseči tudi v tradicionalnih panogah.

Ste prva generacija v podjetju?

Tako je. Z ženo sva v Ljubljani leta 1993 začela z mesnico, veliko 56 kvadratnih metrov. Brez vsega, iz ničesar. Sva pa iz teh krajev. Sam sem iz Žirov, žena pa iz Gorenje vasi. Moj oče je prav tako mesar, vendar sva se takrat z ženo odločila, da greva svojo pot. Z očetom sva imela različne poglede, midva z ženo pa sva imela svoje sanje.

Ste na 129. mestu med največjimi podjetniki. Kako se vam je v takšni panogi uspelo zavihteti tako visoko?

Ne vem. 😊 Vedno sem imel voljo, željo. Lani smo naredili novo upravno poslopje, zdaj snujemo že druge poteze. Verjetno je recept, ki smo si ga spisali, pravi. Komercialistov in pospeševalcev prodaje nimamo …

Nimate prodajne službe? Kako pa imate potem organizirano prodajo?

Vso prodajo obvladujeva midva z enim od dveh sinov. Poleg prodajnih kanalov v Sloveniji postopno širimo prodajo na tujih trgih. Pri slednjih sem sam udeležen pri nagovarjanju kupcev, sami izvedbi posla ter ohranjanju stikov s poslovnimi partnerji. Na domačem trgu velik del prodaje pokrije sin s soprogo.

Že doslej ste izvažali na Hrvaško, Švedsko, Dansko, v Nemčijo in Švico, drži?

Tako je že dolga leta. Tudi z Italijo že sodelujemo prek poslovnega partnerja. Ostali trgi, ki so severnejši, predstavljajo manjši del prodaje, vendar se prodane količine povečujejo, prav tako povpraševanje. Od teh si v nadaljnjih letih obetamo največ.

Je vaše meso slovensko ali ga kupujete tudi v tujini?

Govedina je pretežno slovenska, pri svinjini pa v Sloveniji nismo samozadostni, zato je je del iz uvoza. Vsekakor smo zagovorniki domačega mesa, vendar realno v celoti ne moremo zagotoviti mesa slovenskega porekla.

Koliko prodate v tujini?

Letos bo izvoza blizu 20 odstotkov. Prihodnje leto ga bo še več, ker smo dobili izjemno velik posel. Na to smo se v zadnjem času pripravili, saj smo investirali v tehnološko zelo sodobno proizvodnjo. Zmogljivosti imamo dovolj.

Lani je znani prekmurski proizvajalec mesnih izdelkov Janko Kodila v intervjuju za našo revijo dejal, da ni ravno privrženec zgodbe o domačem, slovenskem, ampak da je pomembna kakovost. Ali drži, da je v tej panogi preveč govora o domačem trgu, čeprav je veliko prostora na tujih trgih?

Zavedati se moramo, da je poreklo mesa ena od zahtev kupcev. Vsekakor pa mi kot proizvajalci stremimo h kakovostni in varni hrani. Naše glavno vodilo je, da se, če je le mogoče, prilagodimo kupcu. Včasih je res težko.

Kako pa prodajate na Hrvaškem, ki ima zelo močno domačo prehrambno industrijo?

V redu. V zadnjih dveh letih smo naredili velik skok.

Na spletni strani ste napovedali resno digitalno prenovo. Kako to počnete v praksi?

Starejši sin vodi digitalizacijo podjetja. Vendar moram povedati, da digitalizacija v naši panogi še ne more nadomestiti osebnega stika. V petih, desetih letih pa bo najbrž po korakih drugače.

Generacije za nami razmišljajo drugače kot mi. Avto že lahko kupimo prek telefona. A pri mesu pomembno vlogo še vedno igrajo okusi.

Imate že več kot sto zaposlenih? Ali so tudi pri vas veliki izzivi pri pridobivanju novih delavcev?

Ja, težko jih je dobiti.

Janez Oblak, Mesarstvo Oblak

Začeli smo zaposlovati Filipince. Pet jih je in zelo so spoštljivi. Tu v Žireh ni bilo nobenih težav.

So zaposleni samo domačini ali zaposlujete tudi tujce?

Tudi tujce, iz Srbije, Bosne in Hercegovine … Zdaj smo začeli zaposlovati tudi Filipince. Imamo učilnico in posebne skripte za uvodne tečaje za tuje sodelavce. Za panogo, kot je naša, je resnično težko dobiti ustrezen kader. Predvsem poklic mesar med mladimi ni zaželen.

Kako pa Filipince tu v Žireh sprejemajo domačni?

Nobenih težav ni bilo. Pri nas jih je pet. Zelo so spoštljivi.

Kako kaj komentirate slovensko podjetniško okolje? Je tudi na zahodnih trgih toliko birokracije?

Je, ampak v tujini bolj uporabljajo zdravo pamet. Vendarle je gospodarstvo tisto, ki pokonci drži državo. Preveč bremena pripenjajo na nas v podjetjih. Še cesarjem je bila dovolj desetina. Zdaj je cesarjev več …

Leta 1991 je bilo 93.000 javnih uslužbencev, zdaj pa jih je skoraj 200.000. To je druga zgodba.

Ne samo to. Če želiš širiti poslovanje čez mejo v Avstriji, ti vse takoj uredijo.

So vas že kaj vabili v Avstrijo?

So, ampak mi smo navezani na domači kraj.

Oba sinova že od malih nog učim, da sta skupaj močnejša. Več bosta naredila skupaj kot vsak posebej.

Ali ste sinovoma prepustili manjšinska deleža kot prvo fazo nasledstvenega prenosa podjetja na mlajšo generacijo?

Pri nas je celotno podjetje od vseh v družini. Oba sinova že od malih nog učim, da sta skupaj močnejša. Več bosta naredila skupaj kot vsak posebej. Oba uživata v tej panogi. Nič jima ni težko.

Najbrž glede na vse povedano nikdar niste razmišljali o kakšnem strateškem partnerju, drži?

Res je, nikoli. Če bi se odločili za strateškega partnerja, je vedno vprašanje, kakšen je; ali ima morda fige v žepu in nas bo peljal žejne čez vodo? Nam je dobro tako, kot je. Pa še varno je.

Ali je kdaj prišla kakšna ponudba?

To pa že. En tujec nam je ponudil to možnost. Pa smo ostali v dobrih odnosih.

Za zdaj dajemo prednost temu, da podjetje ostane v družinski lasti. Zakaj bi prodali? Zapravljati nisem vajen …

Lahko bi si privoščili več počitka, potovanj na Maldive in druge otoke … 😊

Tega nisem vajen. Kaj bi potem delal? Ne razmišljam niti o tem, kdaj bom šel v pokoj.

Katerega leta ste rojeni?

1968.

Potem do upokojitve najbrž nimate veliko let. 😊

Iskreno povedano, pojma nimam, koliko let imam do upokojitve. 😊 Sploh ne razmišljam o tem.

Tu v Žireh smo v osrednji del podjetja investirali leta 2010. Najvišji del smo naredili v letih 2015–2017. Upravni del pa v letih 2021/22.

Ko je največja kriza, grem delat kaj novega. 😊

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh