Katere so pasti za slovensko avtomobilsko industrijo?
- Goran Novković
- 29 aprila, 2024
- Mnenja
- Foto: Barbara Reya
Predvsem je to premajhna osredotočenost na priložnosti, ki jih prinaša prihodnji razvoj. Pomembno je že v zgodnjih fazah postati del razvoja v verigi določenega ali določenih avtomobilskih koncernov. Nekatera slovenska podjetja so še vedno samo v vlogi klasičnega, ne pa tudi v vlogi razvojnega dobavitelja. S tem izgubljajo razvojne priložnosti za rast v prihodnje.«
Na vprašanje, ali bo slovenska avtomobilska industrija iz tega tehnološkega prestrukturiranja prej izšla kot zmagovalka ali kot poraženka, pravi, da je to odvisno tudi od tega, kdo bo globalni zmagovalec avtomobilske industrije v prihodnjih letih. Dodaja pa:
Kitajska avtomobilska industrija svojo dobavno verigo obvladuje skoraj 100-odstotno. Kitajci nimajo več potrebe po iskanju dobaviteljev ali razvojnih dobaviteljev v Evropi. Daleč od tega.«
V prihodnje bo pomemben tržni delež prodanih vozil v Evropi kitajskih. Doslej jih praktično ni bilo. Sorazmerno s tem bodo imeli evropski dobavitelji manj dela kot doslej, opozarja Rosa:
Slovenska avtomobilska industrija v celoti ima ta hip še dovolj znanja. A v prihodnje bodo ključni izziv razvojni kadri. Marsikdo od ključnih kadrov v prihodnje lahko odide v tujino. To je lahko velika nevarnost za to panogo.«
»Evropa bi morala voditi protekcionistično politiko.«
Zakaj? Kje so največje nevarnosti za evropsko in slovensko avtomobilsko industrijo? Kako so Kitajci postali tako močni in zakaj delnice Tesle bledijo? Kdo bo tehnološko in geostrateško zmagovalec bitke v avtomobilski panogi? Kako podpreti in zadržati mlade talente v podjetju?
Čigava bo tehnološka zmaga, se še ne ve
Čigava bo tehnološka zmaga prihodnosti, je še velika uganka. V tem hipu še vedno ni jasnega tehnološkega zmagovalca, kot je to veljalo v zadnjih 100 letih za fosilna goriva kot pogonsko sredstvo, ki je premaknilo civilizacijo, opozarja Rosa: »Katero bo prevladujoče pogonsko sredstvo, ki bo čez 20, 30, 40 ali 50 let premikalo različna vozila, je veliko vprašanje.«
Vprašanje je, ali bo to za množično uporabo vozil res elektrika. Rosa je skeptičen:
Vemo, da sta pri elektriki glavna izziva njena proizvodnja in sposobnost omrežja za polnjenje vozil oziroma njenega shranjevanja. Po drugi strani mora biti vodik shranjen pri zelo nizkih temperaturah. Pa še eksploziven je.«
Meni, da bo v naslednjih 10 do 20 letih različnih pogonov več, tudi sintetična goriva: »Ti pogoni bodo v različnih državah sobivali različno, glede na dostopnost in ceno različnih virov pogona. Vse dokler ne bo eden, na primer vodik v kombinaciji z gorivnimi celicami, postal prevladujoča tehnologija za naslednjih 100 let.«
Celotni intervju z Urošem Roso si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.
Sorodni prispevki
