Filipinci namesto generacije Z?

V Adeccu pravijo, da trenutno največ kadra iz držav tretjega sveta prihaja iz Indije, Nepala, Bangladeša, Šrilanke in s Filipinov.

Z zaposlovanjem delavcev iz oddaljenih držav imajo po besedah Petra Bruva, direktorja projektov iz kadrovskega podjetja Kariera, pozitivne izkušnje: »Najbolj s Filipinci, ki smo jih pripeljali iz držav EU, kjer so že imeli urejeno delovno dovoljenje in delali.«

Tako so pri Karieri svojim naročnikom omogočili predhodne razgovore v živo. Ker so kandidati že v EU, je tudi strošek storitve nižji, dodatno prednost navaja Bruvo: »Poskrbeli smo, da so se dobro vključili v vsakdanje življenje.«

Nad Filipinci so popolnoma navdušeni v hrvaškem podjetju Ivas Group, ki se ukvarja s tehnično podporo na evropskih prireditvah, kot so Masterchef na televiziji, koncert DJ Tiesto v Berlinu in velike poroke v Monacu ali Nici. Direktor Nikša Madirazza razkriva, da ta hip nima niti enega zaposlenega iz generacije Z:

Ta generacija ni vajena takšnega dela, kot ga opravljamo. Na delo kompleksne tehnične podpore na prireditvah so navajeni tisti, ki so rojeni v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Veliko je fizičnega dela, ki ljudem jemlje veliko časa. Generacija Z je raje na drugi strani računalnika. Pridejo tudi k nam, vendar je fluktuacija izjemno velika.«

Pred letom in pol so zato pripeljali delavce s Filipinov. »Zelo so spoštljivi in odgovorni. Šest jih že dela pri nas, šest pa jih bomo še zaposlili. Zelo dobro so se vključili v naš kolektiv. Oni so nam nadomestili generacijo Z,« dodaja Madirazza.

Tudi delavci iz Indije so dobra izbira

V kadrovski agenciji Delos so za potrebe svojih klientov pripeljali več kot 200 Indijcev in do zdaj so se povsod obnesli kot izredno delavni in prijazni sodelavci, s katerimi ni težav, razlaga Sabina Ivankovič, direktorica in lastnica podjetja Delos:

»Delavci ob vključitvi v delovni proces morda potrebujejo malce več podpore kot slovenski delavci, saj prihajajo iz popolnoma drugačnega okolja. Toda če jih podjetje dobro integrira v svoj delovni proces, težav z njimi načeloma ni.« So pa tako delavcem kot podjetjem vedno na voljo za morebitno pomoč, dodaja Ivankovićeva.

Žal pa je v Sloveniji prisoten tudi rasizem, opaža Sabina Ivanković:

 V manjšem mestu so delavca Indijca pretepli samo zato, ker tam ne želijo Neslovencev.«


Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh