»Dobro bi bilo, da bi bili bolj sočutni do sebe.«
Lani je osvojilo prestižen naslov Apple Watch App of the Year. Katarina Lotrič pa je že leta 2017 IT-oskarja osvojila s prejšnjim startupom – Lake Coloring. Z njo smo se tokrat pogovarjali tudi o tem, kaj je zdravo, aktivno življenje, na katerega prisegajo tudi mnogi podjetniki in poslovneži. Ali ravnajo prav, ko tekmujejo za dosežke za vsako ceno?
Že trikrat ste bili v igri za veliko priznanje družbe Apple. Dvakrat ste ga osvojili, letos ste bili v finalu. Kako se je mogoče do Applovega priznanja prebiti v konkurenci 1,6 milijona aplikacij?
Tega tudi mi ne vemo. Ker se na to tekmovanje ni mogoče prijaviti. Preprosto smo dobili e-poštno sporočilo, da se moramo zaradi nečesa nujno slišati.
Ko smo se slišali, smo izvedeli, da smo med tremi finalisti za nagrado Apple Design v kategoriji grafik in vizualnih elementov. Apple na svoji spletni strani sporoča, da gre za finaliste z osupljivimi slikami, spretno narisanimi vmesniki in visokokakovostnimi animacijami, ki prispevajo k značilni in kohezivni temi.
Ni pa recepta, kako priti na njihov radar in v ožji izbor. Saj veste, četudi bi poznala odgovor na to vprašanje, vam ga ne bi povedala. 😊
Kaj vse ste osvojili v zadnjih letih?
Prva nagrada je bil Apple Design Award z Lake Coloring v 2017. Lake je platforma, ki danes vključuje več kot 100 ilustratorjev. Ponujajo svoje ilustracije za meditativno barvanje.
Z Gentler Streakom, našim sledilnikom telesne pripravljenosti, ki spodbuja bolj sočuten pristop do vadbe in sebe, smo v letu 2022 osvojili nagrado za najboljšo aplikacijo za Apple Watch – Apple Watch App of the Year.
Letos smo bili z isto aplikacijo eden od treh finalistov za Apple Design Award. Z obema podjetjema smo bili tudi finalisti za slovenski startup leta. Z Lake v letu 2019, z Gentler Stories pa letos.
Koliko je skupaj kategorij za Apple Design Award?
Kategorij je šest, znotraj njih pa po trije finalisti za aplikacije in trije za igre. Zmagovalcev je tako na koncu dvanajst.
To je manj kategorij kot pri filmskih oskarjih, pa še konkurenca je številnejša. Pravzaprav je najbrž težje osvojiti Applovo nagrado kot oskarja.
To so dejansko oskarji naše industrije.
Z vašo aplikacijo Gentle Streak delujete na trgu aktivnega, zdravega življenja. Ali vse na trgu, kar meri našo aktivnost, res dokazano pripomore k zdravju?
Svetovna zdravstvena organizacija vsakemu posamezniku priporoča 180 minut gibanja na teden. Karkoli vas uspe spodbuditi, kar vas brcne, da postanete in ostanete aktivni, je dobrodošlo.
Na svetu je zaradi nenalezljivih bolezni kot posledice premalo gibanja okoli tri milijone smrti na leto, ki bi se jih sicer dalo preprečiti. To je predvsem problem zahodne družbe: stres, sedenje, nezdrava prehrana, motnje spanja in podobno.
Nekateri vedno znova želijo biti najhitrejši na lokalnem gričku. To pa je le redko usklajeno s trenutno stopnjo pripravljenosti telesa.
To je res. Ampak baje ste vi s sodelavci v podjetju Gentler Stories iskali pravo aplikacijo za vašo rekreacijo. Kaj je manjkalo drugim »appom«?
Številni posamezniki so naravnani zelo tekmovalno. Vedno znova si postavljajo izzive, da bodo le najhitrejši na lokalnem gričku. To pa je le redko usklajeno s trenutno stopnjo pripravljenosti telesa.
Posamezniki na neki točki pri izzivih, ki niso osebno naravnani, pogosto obupajo in razočarani prenehajo z aktivnostjo. Tisti, ki v tej tekmi sodelujejo, pa se velikokrat poškodujejo ali celo izgorijo, ker pretiravajo.
Mi na podlagi metrik Applove ure pomagamo uporabniku najti »sweet spot« dnevnega gibanja: kako intenzivna naj bo njegova aktivnost danes in koliko časa naj traja. Pri tem upoštevamo akutno in kronično utrujenost, dnevno telesno temperaturo, srčni utrip v mirovanju, število vdihov, variabilnost srčnega utripa …
Z aplikacijo spodbujamo sočutje do sebe, ne pa da se nenehno bičamo in smo nezadovoljni s sabo.
Uporabnike naše aplikacije vodimo na način, ki ustreza njihovi dnevni formi; na podlagi preteklih aktivnosti in tudi dni počitka. Spodbujamo sočutje do sebe, ne pa da se nenehno bičamo in smo nezadovoljni s sabo – pogosto na podlagi nerealnih pričakovanj, ki z nami nimajo nobene zveze. Glede na odzive uporabnikov nam to kar dobro uspeva.
Je med vašimi ciljnimi skupinami in ciljnimi skupinami drugih ponudnikov velika razlika?
Tudi mi jih imamo več, od navadnih rekreativcev pa do ljudi s kroničnimi boleznimi. Slednji nikakor ne morejo sodelovati v zdajšnji kulturi »višje, hitreje, močneje«. Ker jih »app« vodi na podlagi njihovih metrik, tudi prepozna, da je glede na njihove zmožnosti dovolj že petminutni sprehod. In jim to tudi prizna.
Pred kratkim sem bila gostja v podcastu za ljudi s fibromialgijo. To je kronična bolezen v porastu, bolj razširjena med ženskami. Povezana je s sindromom »pridnih deklet«, torej žensk, ki ne znajo reči ne ter igrajo vlogo vedno prijazne in ustrežljive osebe. In ker one ne znajo reči ne, na neki točki to stori telo. Mišice začnejo pešati, trga jih v mišicah in podobno.
Bili smo res veseli, ko smo slišali, da Gentler Streak postaja razširjeno orodje znotraj njihove skupnosti in da smo prvi, ki jih vodimo tako, da so dejansko aktivni in ohranjajo motivacijo za nadaljevanje aktivnosti.
So vaša ciljna skupina tudi poslovneži in podjetniki? Ali ti želijo bolj tekmovati?
Tega vpogleda nimamo. Najbrž pa je to skupina, ki je med bolj tekmovalnimi. Po občutku bi rekla, da je naša aplikacija »premehka« zanje – glede na to, da se ne vrti vse okoli cifer in da ubiramo nežnejši pristop. 😊
Ali poslovneži in podjetniki zaradi svoje nadpovprečne tekmovalnosti pri uporabi takšnih aplikacij bolj nasedajo marketinškim trikom in niso tako sočutni do sebe?
Za vsakogar bi bilo dobro, da bi bil bolj sočuten do sebe.
Med njimi so tudi različne podskupine. Nekateri hodijo na maratone jeklenih. Drugi se, nasprotno, tako zakopljejo v delo, da sploh niso aktivni. Tretji so nekje vmes. Najbrž večina ne pozna zmerne rekreacije, ker na družbenih omrežjih prevladujejo objave o osebnih dosežkih in rekordih, v oglasih pa različna prehranska dopolnila za prvo ali drugo skupino.
Tako je. Ponujajo jim hitro pot do cilja. Mi pa naše uporabnike poskušamo pripeljati do tega, da bi aktivnost postala njihova življenjska navada. Pomagamo jim vzpostaviti bolj zdrav življenjski slog, ki ga lahko vzdržujejo, saj ga narekujejo zmožnosti njihovega telesa.
Ali vam je kdo sporočil, da mu je postalo dolgčas in da se ne gre več?
Najbrž so tudi takšni. Mogoče so to tisti, ki prenehajo uporabljati aplikacijo. Toda mi ne poznamo razlogov, zakaj se je to zgodilo, zakaj nekdo odpade. Lahko rečem, da imamo nadpovprečno vračanje – odpiranje aplikacije na dnevni, tedenski in mesečni ravni. Zato vemo, da večina vztraja in ostaja.
Enkrat na teden gre vsakdo lahko čez zdravo mejo aktivnosti, če želi izboljšati telesno pripravljenost. Potem pa je pomembna regeneracija.
Da ne bo nesporazuma: uporablja nas lahko tudi ultramaratonec, ker tempo diktira njegovo telo. Naš sodelavec in idejni vodja Andrej je po intenziteti rekreiranja v zgornjem razredu. Aplikacija ga opozori, kdaj gre glede na dnevno telesno formo čez mejo.
Enkrat na teden gre vsakdo lahko čez zdravo mejo aktivnosti, če želi izboljšati svojo telesno pripravljenost. Potem pa je pomembna regeneracija, dovolj počitka. Z aplikacijo takšni osebi konkretno predlagamo, kaj je njegova najbolj optimalna dnevna akcija. Tako vedno ve, ali je najbolje, da počiva, gre na neko zmerno aktivnost ali pa je to dan, ko lahko stisne malo bolj.
Sama sodim med povprečne rekreativce in se rekreiram zgolj zaradi vzdrževanja fizične kondicije. In prav tako uporabljam aplikacijo. Vsi v ekipi jo uporabljamo. Ne samo zato, ker delamo v našem podjetju, ampak ker smo se nanjo dejansko navadili in je spremenila naš način življenja.
Kaj pa se zgodi, če gre nekdo prevečkrat čez zdravo mejo aktivnosti? Kakšne so lahko najhujše posledice, če nismo sočutni do svojega telesa?
Če izgubimo kompas, se nam lahko zgodi, da premagamo samega sebe. Lahko pregorimo. Izgorelost na fizični ravni oziroma pretreniranost povzročata posledice, kot so fizična izčrpanost, megla v glavi, bolečine v mišicah, nespečnost, lahko pride celo do depresije.
Tudi telo se upre, če ga izkoriščamo. Rehabilitacija lahko traja tudi več mesecev.
Ali to pomeni, da lahko nekdo pregori, ker se je pretirano lotil treniranja z namenom, da ne bi izgorel zaradi naporne službe?
Da. Tudi telo se upre, če ga izkoriščamo. Rehabilitacija lahko traja tudi več mesecev.
Kaj je danes ob hudem tempu življenja po vaših opažanjih v povprečju bolj pomembno: aktivnost ali počitek?
Odvisno od skupine. Deloholiki in tisti, ki pretirano težijo k ciljem, bi se morali zavedati, da je tudi počitek del napredka. Da je tako kot gibanje tudi počitek del rekreacije.
Tistim, ki niso aktivni, pa bi že 10-minutni dnevni sprehod prevetril glavo. Ko se posameznik premakne naprej, v dobesednem pomenu, se v telesu začnejo biološki procesi, ki povzročajo izločanje hormona sreče.
Kako se motivirati za aktivnost?
Mi imamo danes v aplikaciji 125 vadb. To smo storili zato, da razširimo nabor idej za aktivnost in pomagamo ozavestiti, da vsako gibanje šteje, da imaš veliko možnosti, kje začeti in s čim.
Med bolj nenavadnimi so hoja s psom, hoja ali jogging z otroškim vozičkom, vrtnarjenje, hišna opravila … Imamo pa tudi nabor vadb za gibalno ovirane ter slepe in slabovidne.
Katera vadba pa je najbolj pogosta?
Sprehod. Sledijo tek, kolesarjenje, fitnes in joga.
To je najbrž globalno. Je v Sloveniji kaj več vrtičkanja? 😊
Vprašanje je, koliko vrtičkarji v Sloveniji nosijo Applove ure. 😊 Slovenija za nas predstavlja minoren trg.
Kje pa imate največ kupcev?
V ZDA. Sledijo Velika Britanija, Nemčija, Španija … Pred mesecem smo izdali tudi aplikacijo v nemškem, španskem in francoskem jeziku.
Načrtujemo pa tudi vstop na azijske trge, s prevodom v kitajščino, japonščino in korejščino. Predvidoma se bo to zgodilo spomladi prihodnje leto. Imamo še veliko tržnega potenciala.
Svoj »app« nadgrajujete. Katere so bile vaše zadnje nadgrajene novosti?
Septembra smo aplikacijo razvili tudi za iPad. Spomladi pa smo ponudili nadgradnjo, s katero beležimo dnevne zdravstvene metrike. S tem še bolj ustrezno vodimo posameznika – s podatki o srčnem utripu v mirovanju, dolžini spanca, telesni temperaturi, menstrualnem ciklu, variabilnosti srčnega utripa, frekvenci dihanja in količini kisika v krvi.
Naslednja večja sprememba bo dodajanje trendov. Poleg obstoječih dnevnih meritev bodo uporabniki lahko spremljali, kako se njihova aerobna kapaciteta, znana kot VO2max, s časom spreminja. VO2max predstavlja maksimalno aerobno kapaciteto, ki jo telo lahko doseže med intenzivno vadbo v eni minuti. To vključuje maksimalno sposobnost absorpcije kisika iz zraka, optimalen prenos kisika do mišičnih celic in najvišjo učinkovitost porabe kisika.
S spremljanjem teh podatkov na dolgi rok bo tako vsak lažje ocenil svojo telesno pripravljenost – višji VO2max navadno kaže na boljšo telesno pripravljenost in aktivni življenjski slog. To bo dodaten vpogled v stanje telesa in hkrati večja motivacija za uporabnike, da ostanejo aktivni.
So vam kdaj pri poslu pomagale govorice ali čenče? To je bila, kolikor vem, tema vaše diplomske naloge. 😊
Kaj pa vem. Mogoče pa res kdaj. 😊
So vam kdaj škodovale?
Zagotovo so. Ne vem, če ravno meni, ker čenča redko pride do dotičnega. 😊 Spomnim pa se primerov, ko so škodovale drugim. Govorice in čenče imajo sicer v kolektivu tudi pozitivno vlogo, ker lahko razbijajo negotovost. Lahko pa so tudi negativne.
Zlasti govorice so lahko pozitivne, ker po navadi temeljijo na neki osnovni informaciji; na primer, ali nam bodo zvišali plače ali ne. Če nekdo na sestanku ujame delček takšne informacije, se v podjetju hitro pojavijo govorice. Čenče pa so lahko povsem izmišljene. Omogočajo, da se ljudje povezujejo med seboj v nasprotju z drugimi posamezniki.
Mar ni tako tudi pri rekreaciji? Pogosto se dve osebi pogovarjata, koliko boljši sta v primerjavi z drugimi rekreativci ali tekmovalci.
Tako je. To so kralji lokalnega grička. 😊
Še kdaj pomislite na to, da bi prodajali rabljena oblačila za dojenčke?
Ne. Ker zdaj vem, kako težko je to. Ideja pa je bila takrat dobrodošla, ker sem zaradi svoje vizije lahko dala odpoved v takratni službi …
Bili ste tudi hostesa v gledališču, pomagali ste pri delu na blagajni, delali ste v trženju, v avtohiši. Zdaj ste podjetnica, ki se ukvarja z aplikacijami … Bo še kaj novega?
Pri zdajšnjem projektu imamo še veliko možnosti za različne projekte. Naši uporabniki nas denimo veliko sprašujejo o športnih oblačilih. To zanima tudi mene.
Torej se boste vrnili na idejo o oblačilih. Začeli ste z idejo oblačilih za dojenčke, zdaj ste pri oblačilih za športnike … 😊
Res je. 😊
Še kaj drugega?
Da. Smo Gentler Stories, ne »story«. Želimo razviti več zgodb, ne le ene. Radi bi razvili tudi »app« za spremljanje duševno-čustvenega zdravja in občutja na način, ki bi bil bolj primeren za zahodnjake. Meditacija, ki smo jo po naše, zahodnjaško, iztrgali z Vzhoda, zdaj pa bi kvantitativno merili njene rezultate, ne deluje za vse.
Ali to pomeni, da bo aplikacija namenjena zahodnjakom?
Da, saj znajo vzhodnjaki za svoje duševno počutje poskrbeti po svoje. Meditacija je pri njih ustaljena praksa že tisočletja. To je v njihovih telesih, naša telesa pa tega ne poznajo.
Meditacija sicer deluje tudi pri nekaterih zahodnjakih, meni pa je denimo težko meditirati. To se mi ne zdi čudno, saj na Zahodu tega koncepta zgodovinsko ne poznamo. Prevzeli smo ga z Vzhoda, zdaj pa bi ga radi nekako po svoje uokvirili ter dosegli hitre rezultate in merljiv napredek. To ne gre.
Izziv je najti ustrezen način, ki bi nam, zahodnjakom, pomagal, da si vzamemo čas zase ter da se bosta telo in glava pri tem znala med seboj sporazumeti. Oziroma povedano bolje: način že obstaja, izziv pa ga bo prenesti v digitalno obliko, da bo tako postal dostopen širšim množicam.
Sorodni prispevki
