3 pomembni tehnološki energetski projekti v Sloveniji

Mednarodni energetski strokovnjak mag. Krešimir Bakič pravi:

Za te bo čas pokazal, ali so zrele za komercialno uporabo.«

Navaja tri konkretne projekte:

1. SINCRO.Grid

Je bil odličen primer vpeljave nove tehnologije za reševanje perečih problemov uravnavanja napetosti v slovenskem prenosnem omrežju. Gre za evropski projekt, v katerem podjetje Eles v slovensko prakso uvaja novo tehnologijo HVDC.

2. Evropski projekt H2Glass

V projektu sodeluje Steklarna Hrastnik (trajanje od januarja 2023 do decembra 2026), bo zemeljski plin nadomestil z zelenim vodikom in zmanjšal izpuste CO₂ za 65 odstotkov.

3. Ustanovitev »Vodikove doline«

Furlanija-Slovenija-Hrvaška. Slovenija se vključuje v evropski projekt vodika. Gre za trend nadomeščanja uporabe fosilnih goriv z zelenim vodikom. Na lokaciji Šoštanja naj bi zgradili solarna polja in elektrolizerje (najprej 2 MW, kasneje 17 MW), ki bi v končni fazi proizvajali 3000 ton zelenega vodika na leto. Projekt bo trajal do septembra 2032.

Kje je še potencial?

Velik potencial nadaljnjega razvoja predstavljajo:

• napredne tehnološke rešitve učinkovite rabe energije in optimizacije energetskih sistemov ter

• čezsektorsko povezovanje.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ima potencial tudi v gradnji hidroelektrarn in bi lahko povprečno letno proizvodnjo povečala s 4,2 TWh na 5,5-6 TWh. »Tako bi prišla na približno 40-odstotno kritje porabe električne energije (v sosednji Avstriji je ta delež 50-odstoten),« pojasnjuje Krešimir Bakič.

Dodaja, da bi po mnenju mnogih energetikov Slovenija s tem obenem uspešno regulirala vodotoke in preprečila poplave, kakršne so bile pred kratkim, ter zadrževala vodo za potrebe kmetijstva.

V nasprotju z drugimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije (termična, jedrska, vetrna, solarna), je tehnologija gradnje hidroelektrarn možna s skoraj 100-odstotnim sodelovanjem slovenske industrije. Na ta način bi poleg dodatne energije podprli lastno industrijo, razmišlja direktorica podjetja Prosperia, Mojca Černelč Koprivnikar.

Potencial proizvodnje brezogljične energije Krešimir Bakič vidi tudi v pospešeni izgradnji sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji ter pogosto spregledani biomasi, kot so lesni sekanci, integrativnih in sistemskih energetskih rešitvah:

Nekako deluje, da je javnost v Sloveniji najbolj naklonjena prav sončnim elektrarnam in samooskrbi, ki bo v kombinaciji z vgradnjo hranilnikov energije zagotovo igrala vse pomembnejšo vlogo. Res pa je, da za izgradnjo vetrnih elektrarn in hidroelektrarn obstajajo mnoge prepreke pri umeščanju v prostor in okolje ter številne naravovarstvene zahteve.«

Pomemben potencial nadaljnjega razvoja je tudi v implementaciji umetne inteligence in drugih naprednih IT-tehnologij (avtomatizacija) v različnih delih energetskega sektorja in industriji. Te bi lahko optimizirali, pravi Mojca Černelč Koprivnikar.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.