Kaj vse podjetja ponujajo delavcem in študentom?
Na trgu dela še vedno primanjkuje kadrov, zato delodajalci že nekaj let sile usmerjajo v iskanje novih sodelavcev, pravi Nika Rakonjac: »Samo na našem karierno-zaposlitvenem portalu delodajalci trenutno iščejo okoli 4.400 novih oseb.«
Raziskava What Job Seekers Wish Employers Knew (kaj si iskalci zaposlitve želijo, da bi zaposlovalci vedeli, prevod), ki so jo kot člani skupine The Network izvedli skupaj z družbo Boston Consulting Group (BCG), razkriva, da so najbolj zaželeni kandidati tisti, ki delajo na področju informatike, digitalizacije in prodaje. Takoj za njimi pa so tisti v gostinstvu, transportu in logistiki. Pomembno je omeniti tudi, da je tako imenovani balkanski bazen precej izčrpan, kar dodatno vpliva na pomanjkanje delovne sile v slovenskem prostoru, še opozarja Nika Rakonjac.
Primanjkuje tudi študentov
Stanje na trgu dela se zelo dobro preslikava tudi na obseg študentskega dela, pravi Carmen Zajc, vodja posredovanja dela pri e-študentskem servisu: »Glede na trenutno stanje, kot ugotavlja vsakoletna raziskava Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje, je vrsta poklicev v primanjkljaju.«
Že daljše obdobje ponudba študentskih del presega povpraševanje s strani dijakov in študentov. Povpraševanje s strani dijakov in študentov pa je na drugi strani vsako leto manjše, pravi Carmen Zajc in našteva razloge za to:
- generacije študentov so veliko manjše (1/3 manj kot pred 10 leti),
- urejeni sta šolska in visokošolska zakonodaja, zato ni več fiktivnih študentov in vpisovanj zaradi statusa,
- študenti imajo zaradi bolonjskega sistema študija manj časa za delo.
Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela (predvsem v strežbi in prodaji). Delodajalci so še posebej v veliki stiski pri deficitarnih poklicih, pravi Carmen Zajc: »Opažamo namreč, da mladi vedno bolj iščejo strokovna dela in dela, povezana z njihovo smerjo šolanja in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje.«
Kako vse privabljajo delavce?
Delodajalci za pridobitev in ohranitev delovne sile ponujajo:
>> možnost napredovanja,
>> dodatno izobraževanje,
>> višanje plač,
>> sodobno delovno opremo,
>> fleksibilen delovni čas, ki vključuje poljuben prihod in odhod v službo,
>> krajše delovne tedne (namesto pet dni po osem ur na primer štiri dni po deset ur),
>> urejanje službenih zadev tudi zunaj delovnega časa in
>> možnost dela od doma ali hibridnega načina dela (na lokaciji in od doma).
Vse to našteva Nika Rakonjac: »To so rešitve, ki se jih podjetja zavedajo in poskušajo vnesti v svoja okolja.« Omeniti velja tudi to, da si mladi iskalci zaposlitve od svojega delodajalca želijo posluh za podnebne teme, ki so za mlade zelo pomembne, ter vključujoče in spodbudno delovno okolje, ki jim omogoča razvijanje nadarjenosti, dodaja.
In kako vse se trudijo obdržati študente?
Tudi pri študentskem delu se podjetja trudijo dobiti in obdržati študente. Carmen Zajc našteva primere dobre prakse:
- višja urna postavka,
- vključitev mladoletnih dijakov (delajo lahko že pri 15 letih), ki se bodo vračali v podjetje tudi med naslednjimi počitnicami,
- mentorstva, možnosti prevzemanja zahtevnejših nalog,
- boljši delovni pogoji (topla malica, možnost parkiranja, različne ugodnosti) in atraktivno delovno okolje,
- možnost opravljanja prakse, povezave pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah ter štipendiranje.
S študentskim delom si zagotovijo kadre za prihodnost – dijake navdušijo za poklice, ki jih primanjkuje (deficitarni poklici, na primer STEM-poklici). Dober ugled oziroma blagovna znamka delodajalca pritegne več mladih.
To nikoli ni bilo tako zelo res, kot je zdaj, v letu 2023.
Sorodni prispevki
