Budnica iz Bruslja: To so novi evropski energetski ukrepi

Paket, poimenovan AccelerateEU, je odziv na zaostrene razmere na globalnih energetskih trgih, ki jih poganjajo geopolitične napetosti in visoka odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv. V Bruslju so kot temeljni cilj izpostavili zaščito gospodinjstev in podjetij pred cenovnimi šoki ter hkratno pospešitev prehoda v sistem, ki temelji na domači proizvodnji čiste energije.

Šarlah: EU odslej kot enoten kupec

»Ukrepi pomenijo verjeten konec obdobja, ko je vsaka država članica svojo energetsko varnost reševala sama. EU se bo sedaj obnaša kot enoten kupec in upravljavec skupnega energetskega portfelja,« je potezo kot prelomno označil finančni analitik Tilen Šarlah.

V praksi ukrepi segajo od večje koordinacije držav članic pri upravljanju zalog energije in kriznih rezerv do ustanovitve novega evropskega observatorija za goriva, ki bo spremljal proizvodnjo, trgovanje in morebitna pomanjkanja.

»Ukrepi so v tej situaciji nujni in strukturni. Ne ciljajo le na gašenje požara, ampak postavljajo novo arhitekturo trga.

Je pa tudi res, da v trenutni situaciji predstavljajo bolj sistemski amortizer na kratek rok, pri čemer se infrastruktura pripravlja na dolgotrajno obdobje dragih energentov,« je nadaljeval Šarlah.

Bruselj: To je edina pot

Da je stanje resno, ukrepi pa nujni, poudarjajo tudi iz Bruslja.

»Evropa se sooča z novo krizo fosilne energije. To mora biti budnica in prelomnica – trenutek, ko se Evropa oddalji od odvisnosti od fosilnih goriv in se usmeri k energetski avtonomiji na podlagi čistih virov. Z AccelerateEU podpiramo države članice pri takojšnji pomoči najranljivejšim, hkrati pa pospešujemo zeleni prehod in elektrifikacijo.

To je edina trajna pot do stabilne, varne, čiste in dostopne energije za vse Evropejce,«

je poudaril evropski komisar za energijo Dan Jørgensen.

V praksi ukrepi segajo od večje koordinacije držav članic pri upravljanju zalog energije in kriznih rezerv do ustanovitve novega evropskega observatorija za goriva, ki bo spremljal proizvodnjo, trgovanje in morebitna pomanjkanja.

To ni čudežna rešitev za nizke cene

A kot zaključuje Tilen Šarlah, je pri tem pomembno poudariti še nekaj: »Da se predlagani ukrepi ne pojavljajo kot nekakšna čudežna rešitev za nizke cene; tretirajo se kot nujen varnostni mehanizem za stabilnost enotnega trga.«

Za kakšne ukrepe konkretno gre?

Evropska komisija jih je razdelila na šest ključnih področij:

1) Močnejša koordinacija med državami članicami

V Bruslju poudarjajo pomembnost koordinacije. Preprečiti želijo kaotične nacionalne odzive, zato bo s ciljem boljšega pregleda nad stanjem in hitrejšega skupnega odziva v krizi:

• usklajeno polnjenje skladišč plina
• usklajeni izpusti naftnih rezerv
• redno sodelovanje prek koordinacijske skupine za nafto in plin

2) Ustanovitev observatorija za goriva

Gre za novo institucijo, ki bo s ciljem čim zgodnejšega zaznavanja pomanjkanja in bolj ciljnega razdeljevanja goriva v krizi (posebna osredotočenost na letalski sektor) spremljala:

• proizvodnjo
• uvoz/izvoz
• zaloge goriv

3) Zaščita potrošnikov in podjetij (kratkoročni ukrepi)

Možni ukrepi:

• energetski boni
• neposredna finančna pomoč
• nižje trošarine na elektriko
• socialne leasing sheme
• nov okvir državne pomoči

4) Pospešena elektrifikacija in domača energija

Do poletja je v načrtu izvedba akcijskega načrta za elektrifikacijo, ki v težnji po dolgoročnem odmiku od fosilnih goriv in več elektrike iz domačih virov vključuje:

• cilje za elektrifikacijo industrije, prometa in stavb
• odstranjevanje birokratskih ovir
• trajnostna letalska goriva

5) Krepitev elektroenergetskih omrežij

Ker elektrifikacija brez omrežja ne deluje, je v načrtu:

• hitrejša implementacija obstoječe zakonodaje
• zaključek evropskega svežnja za elektroenergetska omrežja
• nadgradnja omrežij
• več izrabe obstoječih obnovljivih virov
• hitra nadgradnja vetrnih in hidroelektrarn
• nova zakonodaja o omrežninah in obdavčitvi (elektrika cenejša od fosilnih goriv)

6) Pospeševanje investicij (javnih in zasebnih)

Na voljo je 219 milijard evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) in kohezijska sredstva, a do leta 2030 je potrebnih 600 milijard evrov, zato EK predlaga:

• novo strategijo za naložbe v čisto energijo
• organizacijo investicijskega vrha