Zakaj startupi bežijo iz Slovenije? Kako pokoronski maček in Trump vplivata na slovenske startupe?

Tokratno revijo Podjetna Slovenija smo posvetili izvoznikom. Pri tem smo ugotovili nekaj, kar vzbuja skrbi: med 300 največjimi izvozniki v Sloveniji je le 14 IT podjetij, med 300 najhitreje rastočimi izvozniki pa celo le 10. Gre za perspektivno panogo, ki bi si jo vsekakor želeli doma. Podjetniki pa ustanavljajo zgodbe o uspehu po svetu. Zakaj? In kako jih lahko prepričamo, da se vrnejo domov?

O tem smo se pogovarjali z dvema vrhunskima strokovnjakoma na področju startupov, z direktorjem iniciative Startup Slovenija in soustanoviteljem Venture Factory Matejem Rusom ter s predsednikom upravnega odbora Slovenskega tehnološkega foruma in  izvršnim direktorjem uspešnega startup podjetja 3fs Andražem Logarjem.

a) Beg startupov v tujino

Ne mislite, da Slovenija ne premore znanja za vrhunska IT podjetja; tega imamo čez glavo dovolj. Težava je v tem, da gredo raje v svet. IT podjetja so na naših seznamih skromno zastopana predvsem zato, ker jih je veliko registriranih v tujini in imajo pri nas le podružnice, pojasnjuje Matej Rus:

»Najambicioznejša slovenska startup podjetja investicijski kapital pogosto pridobijo v tujini in ob tem praviloma prenesejo tudi sedež podjetja, najpogosteje v ZDA.«

Kot pravi, na ta izziv že skoraj deset let opozarjajo tudi v okviru iniciative Startup Slovenija skupaj z drugimi deležniki ekosistema. In kje so razlogi za selitev?

Matej Rus navaja naslednje:

1. Zahteva investitorjev

Selitev sedeža pogosto zahtevajo že investitorji sami, saj jim naš pravni okvir ni dovolj poznan.

2. Nekonkurenčen pravni okvir

Pravni okvir je v praksi za startup podjetja v Sloveniji precej neprilagojen in nekonkurenčen. Rus kot primer navaja nepraktično vlogo notarjev pri prenosih deležev in dokapitalizacijah ter omejeno oziroma težjo izvedljivost opcijskih shem za zaposlene.

3. Slaba prepoznavnost Slovenije kot startup okolja

Po drugi strani tudi mednarodna prepoznavnost Slovenije kot startup okolja še ni dovolj močna, da bi te pomanjkljivosti lahko kompenzirala.

Nekaj drobtinic sektorja vendarle ostaja doma. Na slovenski strani pogosto ustanovijo razvojne ali operativne podružnice, ki zaposlujejo kader in lahko delujejo pod istim ali drugačnim imenom kot matično podjetje, razlaga Matej Rus:

»Takšna podjetja se potem pogosto ne znajdejo na lestvicah slovenskih IT podjetij, čeprav so plod slovenskega znanja, talenta in inovativnosti.«

b) Počasna rast IT sektorja

Čeprav podjetniki zgodbe o uspehu raje pišejo v tujini kot doma, gre za sektor, ki v zadnjih treh letih raste opazno počasneje kot prej, ugotavlja Andraž Logar. Za takšno stanje našteva naslednje razloge:

1. Zamudniki

Neskončno zamujamo s skladi tveganega kapitala. Zelo zamujamo s spremembami zakonodaje o opcijskih nagrajevanjih. Okorni smo pri zakonodaji o zaposlovanju tujcev. Absolutno imamo previsoko finančno obremenitev dela.

Po drugi strani se dodatna rezerva skriva tudi v sprostitvi znanstvenega in razvojnega potenciala v obliki znanja in tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij ter univerz, opozarja Rus:

»Če bi se jasno usmerili v bolj ‘agresivno’ komercializacijo znanja in tehnologij ter pospešili aktivno iskanje poslovnih primerov za patentirane in druge razvite tehnologije, bi lahko bistveno povečali nastajanje novih podjetij.«

Z jasno usmeritvijo bi odpravili še zadnje ovire, ki danes preprečujejo, da bi univerze in javne raziskovalne organizacije postale prava valilnica novih deep-tech podjetij, dodaja Rus.

2. Podpora neizvoznikom

Še ena težava, zakaj med izvozniki ne opazimo prav veliko IT podjetij, je tudi v tem, da je država velik naročnik IT storitev in žal s svojimi naročili še vedno podpira neizvozna podjetja.

3. Pokoronski maček

Med pandemijo je povpraševanje po digitalnih rešitvah, storitvah v oblaku in orodjih za delo na daljavo močno poskočilo, zato so podjetja hitro povečevala investicije in zaposlovanje. Po koncu pandemije se je rast normalizirala, številna podjetja so začela zmanjševati stroške ali odlagati nove IT projekte in rast sektorja se je zato upočasnila.

4. Sprememba davčne zakonodaje v ZDA

Spremembe ameriških davčnih pravil, zlasti pri obravnavi raziskav in razvoja, so povečale stroške za podjetja, ki vlagajo v razvoj programske opreme in tehnologij.

Ker je ameriški trg ključni vir kapitala za globalni IT sektor, lahko takšne spremembe zmanjšajo investicije in vplivajo tudi na startup ekosisteme v drugih državah.

5. Izzivi s Trumpovo administracijo

Trgovinske napetosti, protekcionistični ukrepi in negotovost v mednarodnih odnosih lahko vplivajo na tehnološki sektor, ki je močno globalno povezan.

Trgovinske vojne, omejitve izvoza tehnologij ali napetosti v dobavnih verigah lahko zmanjšujejo investicije in otežujejo mednarodno poslovanje tehnoloških podjetij, navaja OECD v analizi vpliva trgovinskih napetosti na globalno tehnološko industrijo.

c) Kje so rešitve?

Po mnenju Andraža Logarja bi lahko Slovenija del razvojnih zaostankov nadoknadila z nekaj ključnimi ukrepi:

1. Reforma obremenitve fizičnih oseb.

Vsako delo naj šteje čim bolj enako (odvisno od tveganja, ki ga zaposlitveni status nosi), brez izjem, ki jih nenehno dopuščamo že od leta 1991: od študentskih servisov, avtorskih pogodb, normiranih s. p.-jev … Na splošno pa je treba nujno zmanjšati obremenitev srednjega in višjega srednjega razreda, saj ima ta razred največji vpliv na razvoj podjetij.

2. Reforma obremenitev majhnih pravnih oseb.

Mala podjetja v praksi nosijo relativno večje davčno in administrativno breme kot velika. To ustvarja položaj, v katerem manjša podjetja posredno subvencionirajo večja, namesto da bi bil sistem bolj nevtralen in spodbuden za rast.

3. Hitro, agilno in z vizijo podkrepljeno zaposlovanje tujcev.

Po podatkih OECD je za tehnološke startupe vsak mesec zamude pri zaposlovanju ključnih tujih kadrov lahko vreden več sto tisoč evrov izgubljenih priložnosti. Slovenija tu pogosto izgublja, ker je zaposlovanje tujcev počasno in birokratsko. Hitrejši in agilnejši proces bi startupom omogočil hitro širitev in privabljanje vrhunskih strokovnjakov iz tujine.

4. Prijazni administracija in zakonodaja.

Administracija in zakonodaja morata nujno postati prijazni za tuje in tudi domače vlagatelje. Tukaj govorimo tako o resnično preprostih problemih (denimo e-notarji, odpiranje bančnih računov …) kot o kompleksnejših (uvedba poenostavljene delniške družbe, opcijsko nagrajevanje z razumno obdavčitvijo, dohodninske olajšave za fizične osebe, če investirajo v startupe).

5. Kje so državno pomembni projekti?

Uvesti moramo kategorijo državno pomembnih projektov in jo podkrepiti z zakonodajo, ki bo obšla dosedanje ovire (nagajanje pri javnih razpisih, težave pri umeščanju v prostor).

6. Potrebujemo več državnih vlaganj.

Država bi morala zmanjšati subvencije in bistveno povečati vlaganja v sklade tveganega kapitala. Ti namreč startupom omogočajo financiranje v zgodnjih fazah razvoja, ko je dostop do zasebnega kapitala še omejen.

Več javnih sredstev v takšne sklade lahko spodbudi tudi dodatna zasebna vlaganja in pospeši rast inovativnih podjetij.

č) Končno koraki v pravo smer

Tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije (EU) smo v zadnjem času dobili ureditvi, ki se zdita korak v pravo smer. Poglejmo ju.

Nacionalni korak v pravo smer: Slovenska startup strategija

Na začetku marca je vlada sprejela Slovensko startup strategijo, s katero določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030.

Cilji so ambiciozni: z različnimi ukrepi za podporo startup podjetij želijo uresničiti jasne in merljive cilje ter do leta 2030 postati eden od najboljših startup ekosistemov v Evropi.

Ključno pa bo, da se ukrepi tudi v celoti uresničijo in da jih spremlja aktivna mednarodna promocija Slovenije kot startupom prijazne države, opozarja Matej Rus:

»Verjamem, da bi lahko tako postopoma obrnili trend – še posebej, ker tudi številne druge evropske države na tem področju niso bistveno boljše.«

Evropski korak v pravo smer: EU Inc

Na srečanju gospodarske smetane v Davosu na začetku leta je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila novo ureditev EU Inc, imenovano tudi 28. režim. Gre za novo evropsko pravno obliko podjetja, ki bi startupom omogočila ustanovitev in poslovanje po enotnih pravilih v vseh državah EU.

Ideja je, da bi poleg 27 nacionalnih zakonodaj obstajala še ena, evropska pravna oblika podjetja. Ta bi startupom olajšala ustanavljanje in širjenje po celotni EU, navaja eu.inc (what-is-su-inc).

Predlagani sistem naj bi, kot navaja Evropski parlament, med drugim omogočil:

• enotno evropsko pravno obliko podjetja,

• hitro digitalno ustanovitev podjetja (na primer v 48 urah),

• standardizirana pravila za investicije in delniške opcije,

• lažje čezmejno poslovanje in pridobivanje kapitala.

Veljati naj bi začel v prihodnjem letu, je pa do takrat treba razrešiti še kar nekaj odprtih vprašanj.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da EU Inc ne odpravlja vseh ovir in bi lahko celo ustvaril dodatno pravno plast, ki delodajalcem ne prinaša povsem enotnih regulativnih koristi, navaja študija European Trade Union Institute (ETUI).