Kje v Sloveniji lahko podjetniki dobijo m² zemljišča za 50 evrov?

Goriška je ena redkih slovenskih regij, kjer podjetniki glede na cene nepremičnin še vedno dobijo občutek, da so zaželeni. Medtem ko drugod cene zemljišč divjajo in birokracija duši investicije, je v tej regiji še vedno mogoče najti urejene poslovne cone po relativno normalnih cenah. Toda prostora je vse manj, Italija pa čaka tik za mejo z bistveno cenejšimi nepremičninami.

Kje je še prostor za nove podjetniške investicije?

Prostor za podjetnike na Goriškem je omejen, a še vedno je na voljo nekaj zanimivih lokacij. Cene zemljišč se v regiji gibljejo med 50 in 150 evri na kvadratni meter, odvisno od lokacije in opremljenosti.

Dolgoročno se regiji obeta še poslovna cona v občini Renče-Vogrsko, kjer je še ena večjih prostih površin za poslovno cono. Lokacija je odlična, pravi direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice Brigita Habjan Štolfa, saj je tik ob avtocesti. V načrtih je tudi, da se ji pridružijo sosednje občine s svojimi zemljišči. A to je projekt za naslednje desetletje.

Poglejmo, kaj je med drugim še na voljo v štirih goriških občinah:

Mestna občina Nova Gorica

V Poslovno-ekonomski coni Kromberk v Novi Gorici se kvadratni meter prodaja za okoli 70 evrov brez dodatnih pogojev, nam je povedal podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon.

Na voljo sta še dve zemljišči po 2.000 kvadratnih metrov ter dve zemljišči po 4.000 kvadratnih metrov. Prvi investitorji tam že začenjajo gradnjo.

Kupci so upravičeni do subvencioniranja plačila komunalnega prispevka v višini 50 odstotkov. V kratkem bo objavljen javni razpis za zbiranje ponudb za razpoložljiva zemljišča, je napovedal Tribušon.

V načrtu imajo tudi izgradnjo obrtno-obrtniške cone v Prvačini. Trenutno čakajo hidravlično hidrološko študijo, ki je v izdelavi.

Ajdovščina

V Biotehnopolisu so na voljo zemljišča za visokotehnološka podjetja s področij biotehnologije, farmacije, IKT in zelenih tehnologij. Občina zahteva, da investitor v povprečju treh let zaključi investicijo.

Poslovna cona Gobi je v zasebni lasti.

Skladno z Urbanistično zasnovo mesta Ajdovščina se bo srednjeročno in dolgoročno iskalo možne lokacije za širitev poslovnih con na obrobju mesta Ajdovščina, so nam pojasnili na občini.

Želijo si predvsem dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Kot strateške panoge pa so v sprejeti Strategiji razvoja občine Ajdovščina do leta 2030 opredeljene živilskopredelovalna industrija, kovinarstvo, aviatika, biotehnologija, IKT in farmacevtika.

Tolmin

Poslovna cona Poljubin je urejena proizvodno-obrtno cona v neposredni bližini Tolmina. Predstavlja eno pomembnejših lokacij za gospodarstvo v Zgornjem Posočju.

Cona je delno že pozidana in deluje kot razširitev obstoječe industrijske cone. Na voljo so še zemljišča za proizvodne, obrtne in poslovne dejavnosti. Prednosti cone so dobra prometna dostopnost, bližina glavne ceste in obstoječa komunalna infrastruktura.

Brigita Habjan Štolfa Poslovno cono Poljubin izpostavlja kot eno od zadnjih lokacij na Goriškem, kjer podjetniki še lahko najdejo prostor po relativno dostopnih pogojih.

Idrija

V Idriji največji razvojni potencial predstavlja industrijska cona Godovič, ki je še razmeroma nepozidana.

Cena zemljišč oziroma morebitnih poslovnih prostorov je odvisna od konkretne lokacije, komunalne opremljenosti in drugih tržnih dejavnikov ter se določa v posameznih postopkih prodaje ali oddaje, so nam navedli na občini.

Želijo si privabiti predvsem inovativna, visokotehnološka in storitvena podjetja, zagonska podjetja mladih, trajnostni turizem, dejavnosti krožnega gospodarstva ter lokalne in podeželske podjetniške pobude, ki temeljijo na znanju, dediščini in trajnostnem razvoju.

Kaj bo s cenami nepremičnin na Goriškem?

Po besedah Lien Vidmar iz podjetja LV nepremičnine v Goriški regiji na nepremičninskem trgu prihodnje leto ne pričakujejo večjih ali nenadnih premikov. Razvoj bo odvisen predvsem od splošnih gospodarskih razmer in vpliva na kupno moč prebivalstva, saj se spremembe pri osnovnih življenjskih stroških praviloma hitro odrazijo tudi na nepremičninskem trgu.

Preverili smo tudi trenutne cene različnih vrst nepremičnin:

• stanovanje v mestu, novogradnja: 3.900 EUR/m²
• manjše stanovanje na podeželju (staro): 3.600 EUR/m²
• večje stanovanje v mestu (staro, odvisno od stanja nepremičnine): 2.700–3.200 EUR/m²
• samostojna enodružinska hiša: 2.000 – 3.000 EUR/m²; solidno ohranjeno in primerno za takojšnje bivanje je zelo težko najti, saj je ponudba izjemno omejena; cene urejenih hiš se praviloma začnejo pri okoli 370.000 EUR
• poslovni prostor: 2.300 EUR/m²

Vir: LV nepremičnine

Največja grožnja: Italija tik za vogalom

Največja grožnja za Goriško ni konkurenca z drugimi slovenskimi regijami, temveč sosednja Italija, predvsem Gorica in okolica. Tam so tako poslovne kot stanovanjske nepremičnine bistveno cenejše, opozarja Brigita Habjan Štolfa.

Primerjava cen zemljišč kaže na velik razkorak

Medtem ko v Goriški regiji komunalno opremljeno poslovno zemljišče stane med 50 in 150 evri na kvadratni meter (odvisno od lokacije in opremljenosti), je v italijanski Gorici in okolici mogoče najti podobne parcele po 20 do 60 evrov na kvadratni meter, včasih še za manj. Stanovanjske nepremičnine v Italiji so prav tako občutno dostopnejše. Pogosto so 30 do 50 odstotkov cenejše kot na slovenski strani meje.

»To predstavlja veliko nevarnost, da bodo prebivalci odhajali čez mejo, enako pa velja za gospodarske dejavnosti,« poudarja Habjan Štolfa.

Za zdaj masovnega odliva še ni, predvsem zaradi zapletene italijanske zakonodaje, dolgotrajnih postopkov in birokracije. »V nasprotnem primeru bi bilo tega verjetno še veliko več,« dodaja.

Ta čezmejna konkurenca je jasen signal, da mora Goriška (in Slovenija nasploh) strateško in dolgoročno razvijati ugodnejše pogoje za podjetnike, sicer tvega, da bo izgubila tako prebivalce kot delovna mesta.

Ajdovščina in Nova Gorica vsaka s svojim centrom

Ajdovščina je dokaz, da se da. Občina je sistematično odkupovala zemljišča, jih opremljala in prek pametnih razpisov nanje selila podjetja s pravo vsebino. Danes je Biotehnopolis, 18 hektarjev severno od letališča, eden najbolj ambicioznih projektov v Sloveniji. Združeval bo visokotehnološka podjetja in razvojno-raziskovalne ter izobraževalne ustanove s področij biotehnologije, letalstva, informacijskih in zelenih tehnologij, so nam povedali na občini.

Nova Gorica pa želi postati center zelenih in trajnostnih tehnologij.

Leta 2022 sta Mestna občina Nova Gorica in Univerza v Novi Gorici ustanovili Center zelenih tehnologij (CZT). Namen tega je postati osrednje slovensko stičišče za razvoj in prenos zelenih inovacij v industrijo, kmetijstvo in urbano okolje.

Center se osredotoča na krožno gospodarstvo, učinkovito rabo energije, zeleno mobilnost, prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostne urbane rešitve, naštevajo na občini. Deluje kot podporno okolje za podjetja, ki razvijajo zelene tehnologije, ter spodbuja tesno sodelovanje med gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in občino.

Ena regija ne bo rešila gospodarstva

Zdi se, da se Goriška regija vsaj v nekaterih občinah vrti na drugačnih gospodarskih obratih kot preostala Slovenija. Tam se zavedajo, kako pomembno je gospodarstvo za to, da ljudem lahko ponudijo delovna mesta in jih prepričajo, naj ostanejo doma.

Po drugi strani na državni ravni še vedno nimamo celovite nacionalne strategije razvoja gospodarskih zemljišč. Obstaja sicer ideja o medresorski skupini, ki bi pripravila strategijo, vendar še ni znano, kdaj bo zaživela in kakšne ukrepe bo prinesla.

Nekaterim občinam, denimo Hočam ali Ajdovščini, je skozi vsa zapletena sita prostorskega načrtovanja in zakonodaje uspelo urediti prostor za podjetništvo.

Recept je razmeroma preprost:

Če želijo poskrbeti za razvoj, občine potrebujejo človeka z vizijo, odlično operativno ekipo in ljudi na upravnih enotah, ki so pripravljeni narediti več.

Razvojni projekti morajo presegati županske, občinske in direktorske mandate, je prepričana Brigita Habjan Štolfa.