Slovenci živimo na račun dobrega dela v preteklosti. Kaj pa prihodnost?

Slovenija ima solidne gospodarske rezultate, a hkrati očitne težave pri učinkovitosti poslovnega okolja. Prav tu bo nova oblast morala pokazati, ali lahko stvari dejansko premakne naprej.

Kako lahko razložimo, da je Slovenija relativno visoko uvrščena pri gospodarski uspešnosti (37. mesto), a nizko pri poslovni učinkovitosti (55. mesto), je urednik revije Podjetna Slovenija Goran Novković vprašal Artura Brisa, direktorja Svetovnega centra za konkurenčnost IMD.

Odgovarja tako:

Paradoks, da je Slovenija na 37. mestu pri gospodarski uspešnosti, pri poslovni učinkovitosti pa na 55. mestu, je mogoče razložiti z močno odvisnostjo države od zunanje trgovine v primerjavi z njenimi notranjimi strukturnimi slabostmi. Kategorija »mednarodna trgovina« je izrazita prednost Slovenije, saj je na 10. mestu na svetu. Tega poganjata izjemen delež izvoza blaga v BDP (3. mesto) in visoko razmerje trgovine do BDP (5. mesto).

To kaže, da so slovenski proizvodi konkurenčni na globalnem trgu in da je država dobro vključena v evropske dobavne verige. Vendar pa je ta »uspešnost« rezultat preteklega industrijskega zagona in geografske prednosti, ne pa trenutne operativne »učinkovitosti«.

Nizka poslovna učinkovitost (55. mesto) razkriva, da notranji motorji rasti – realna rast produktivnosti dela (56. mesto), kredibilnost menedžmenta (63. mesto) in celoten vrednostni sistem (61. mesto) – ne dohajajo razvoja.

V bistvu Slovenija dobro prodaja v tujini, vendar domače poslovno okolje postaja vse dražje in bolj togo, kar ustvarja ranljivost, saj bi lahko vsak šok v zunanji trgovini hitro povzročil upad splošne blaginje.

Ekskluzivni intervju z Arturom Brisom si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.