»Treba je vrniti staro ureditev za normirane s. p.«
Gospodarski minister Matjaž Han je junija napovedal popravljalne ukrepe pred koncem mandata v prid gospodarstvu. To je bil povod za tokratni intervju. Obenem smo za ta pogovor posebej zbrali nekaj pomembnih argumentov, ki postavljajo pod vprašaj tezo, da slovenska leva sredina res ceni delo. Dodali pa smo tudi nekaj drugih aktualnih vprašanj.
»Če bi bila organizacija javnega sektorja boljša, bi lahko s tako privarčevanim denarjem razbremenili plače. Prostora v proračunu je dovolj.«
Vaš državni sekretar Dejan Židan je na junijski ustanovitvi Slovenske globalne gospodarske povezave v Novi Gorici dejal, da Evropa ta hip že živi nad svojimi zmožnostmi, na kredit. Je to razlog, da ste že junija napovedali popravljalne ukrepe vlade v zadnjem letu mandata?
To ni povezano. Vsi smo spoznali, da je v zadnjem obdobju EU v primerjavi s Kitajsko in ZDA postala nekonkurenčna. Ob začetku trgovinske vojne EU nima pravih odgovorov. Obljublja silne milijarde za orožje in zeleni prehod, a tega denarja v evropskem proračunu in proračunih držav članic ni. Državni sekretar je zato pravilno opozoril na to.
Mislim, da mora tudi Slovenija svoj pogled usmeriti v prioritete in okrepiti svojo konkurenčnost v smeri blaginje.
Petra Šinigoj, direktorica podjetja Seyfor, ki podpira poslovne procese podjetij, pravi, da je glavni izziv za podjetnike in podjetja v Sloveniji ogromno zakonov, ki so kompleksni in tudi nejasno napisani. Poleg tega je ogromno različnega poročanja in administracije. Ali je slovenski parlament povsem padel na izpitu, ko gre za birokracijo?
Kot minister imam izkušnje v zadnjih treh letih. Nejasnost zakonodaje, prepletenost zakonodaje in birokracije, vse to nas na dolgi rok izčrpava. To ni samo posledica zadnjega mandata, ampak desetletij. Tudi v prejšnjih mandatih so napovedovali, da bodo ob vložitvi novega zakona razveljavili dva stara. Tega niso naredili, ker so vsi zakoni povezani s pravicami in obveznostmi.
To je rak rana Slovenije. Enkrat bo treba ugrizniti v to kislo jabolko in se dogovoriti, kaj je potrebno, da je država urejena, po drugi strani pa, kako se razbremeniti vse te silne birokracije. Da, na tem področju smo padli na izpitu implementacije in razumevanja direktiv EU. To je problem.
Kaj boste v vladi naredili v zadnjem letu mandata, da boste zmanjšali to birokracijo?
Upam, da v zadnjem letu mandata ne bomo sprejemali zakonodaje, ki bo povzročila še več birokracije. Realno imamo še tri, štiri, pet mesecev časa do volitev. Neodgovorno bi bilo reči, da bomo v zadnjih treh mesecih naredili vse.
Ta mesec smo na vladi sprejeli predlog Zakona o poslovnem registru, ki bo podjetjem omogočil preprostejše, bolj digitalno in s tem konkurenčnejše poslovanje. Z novelo Zakona o gospodarskih družbah pa podjetjem dajemo dodaten čas za prilagoditev na obveznosti, povezane s poročanjem o trajnostnosti.
Kaj pa boste v zadnjem obdobju vlade popravili na področju obdavčitve?
Treba je vrniti staro ureditev za normirane samostojne podjetnike. To absolutno podpiram. Poleg tega si želim ministrstvo za finance in del vlade prepričati, da bi sprejeli zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Usklajevali smo ga s partnerji iz SBC – Kluba slovenskih podjetnikov in sindikati. To lahko realno obljubim.
Zbrali smo nekaj odmevov na trenutne ureditve v Sloveniji.
(Eden od normiranih podjetnikov mi je pred kratkim dejal, da sploh nimamo levosredinske vlade, ker ta ne spoštuje dela. Pravi, da živi izključno od svojega dela, njegovi nadpovprečni prihodki pa so posledica krepko več kot osemurnega delovnika. V tem mandatu sprejeta odločitev o drugačni obdavčitvi normiranih s. p. ga bo udarila dvakrat: z višjo obdavčitvijo in večjo birokracijo.)
Se strinjate z njegovim mnenjem, da vlada s tem njegovega dela ne spoštuje, še zlasti, ker s čezmernim delom žrtvuje tudi svoj prosti čas?
Tak tip podjetnika sam najbolj spoštujem. Imamo pa tudi nekatere normirane podjetnike, ki so izkoristili sistem. Spet drugi pravijo, da je to prekarno delo, vendar ni vse to prekarno delo.
Te podjetnike smo obremenili brez potrebe. Ključen problem Slovenije je, da ko najdemo koga, ki dela kaj narobe, s spremembo zakonodaje kaznujemo še mnoge druge.
Ali se vam zdi, da je Slovenija dovolj odprta za dobre tuje delavce, ali pa je preveč birokratsko zaplankana tudi zanje? Če velja slednje: mar ob znanih demografskih trendih s tem sami sebi ne odžiramo boljših pokojnin?
Ob tem pa imamo tudi zgodbe, ko se s tujimi delavci ravna nedostojno. Jasno je, da v Evropi in Sloveniji brez pomoči zaposlenih, ki bodo prihajali iz drugih držav, ne bo šlo. Pri odpravi birokratskih zaprek moramo zato na tem področju narediti bistveno več. Po drugi strani pa moramo vsem tem delavcem omogočiti, da se integrirajo, da bodo spoštovali našo državo in da bodo seveda imeli tudi nekatere ugodnosti, ki sicer veljajo za druge zaposlene.
Pri migrantski politiki je treba biti zelo previden. To ni črno-bela zgodba. A brez tuje delovne sile bomo imeli velike težave. Danes vidimo že ogromno gostiln, ki so po 17. uri zaprte; prevladujoč razlog je, da ne najdejo kadra.
»Delavci, ki prihajajo delat v Slovenijo, v pokojninsko blagajno prispevajo bistveno več, kot bodo iz nje dobili.«
Ali imam napačen občutek, da se politika v Sloveniji ljudem navadno izogiba povedati bistveno? To pa je, da če ne bo več tujih delavcev, bodo imeli upokojenci nižje pokojnine, kot bi jih lahko imeli sicer, ker bo manj prihodkov v pokojninsko blagajno.
Mislim, da je to treba povedati jasno in iskreno. Delavci, ki prihajajo delat v Slovenijo, naredijo dva pozitivna učinka: prvi je ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu, drugi pa, da s svojim delom polnijo pokojninsko in zdravstveno blagajno za obstoječe upokojence in bolnike. V pokojninsko blagajno bistveno več prispevajo, kot bodo iz nje dobili.
Še eno vprašanje, ko gre za odnos do dela v Sloveniji. Ali smo diskriminatorni do upokojencev, ki po izpolnitvi vseh pogojev za upokojitev nadaljujejo svoje delo? Zakaj ob plači ne morejo dobiti polne pokojnine, če so zanjo na podlagi svojega dela plačevali polnih 40 let? Mar ni to diskriminatorno do vseh takšnih upokojencev?
Razumem, da o tem nismo mogli razmišljati leta 2012 in 2013, ko je bilo 130 tisoč ljudi brezposelnih. Takrat je bilo tako zaradi izziva konkurenčnosti na trgu dela. Danes, ko nimamo dovolj svoje delovne sile in kjer lahko mladi upokojenci, ki niso zgarani, to vrzel zapolnijo, pa o tem veliko razmišljamo.
To je tema za družbeni dogovor. Takšna rešitev bi lahko bila omejena na nekaj let, da vidimo, kakšni bodo cikli glede zaposlenosti. Obstaja pa nevarnost, da bi predvsem v javnem sektorju nekateri to možnost lahko izkoristili.
Mar ni naloga politike, da v takšnem primeru postavi primerna pravila?
Je, ampak po mojem mnenju bi ta odločitev morala biti v domeni ekonomsko-socialnega sveta in dogovora med socialnimi partnerji …
V ekonomsko-socialnem svetu ni predstavnika upokojencev. So pa predstavniki delavcev, ki jim ni v interesu, da upokojenci dobivajo polno pokojnino, ker jim bodo konkurenca …
Upam, da bom enkrat doživel, morda šele v pokoju, da bomo v tej državi odprli pet ključnih tem, kamor sodijo tudi upokojenci. Pomembnih za to državo in manj pomembnih za nabiranje političnih točk.
Na naši letošnji lestvici top 500 malih in srednjih podjetij (MSP) se je prvič po nekaj letih zgodilo, da ima 500. uvrščeni nižji EBITDA kot preteklo leto. Ali vas kaj skrbi, da se dobički najboljših podjetij zmanjšujejo?
Vsi v gospodarstvu ne bi smeli biti imuni na takšne podatke. Vzeti jih je treba nadvse resno. Ne moremo pa mimo mednarodnega konteksta. Vse države v Evropi imajo padce in slabše številke. Dobro … na Hrvaškem so podatki trenutno malo boljši.
Podatki o EBIDTA so tudi posledica geopolitičnih, zunanjih okoliščin. Mi smo naravnani izvozno, trgovinske vojne in nasploh vojne pa prizadenejo predvsem naše največje partnerice: Avstrijo, Nemčijo, Italijo in tako naprej.
Vendar je gospodarstvo zdaj bistveno bolje pripravljeno in manj zadolženo, kot je bilo ob gospodarski krizi leta 2008. Država pa spodbuja investicije na vseh področjih.
Je pa država bistveno bolj zadolžena kot pred zadnjo krizo?
Mogoče imate prav, ampak po propadu ameriške finančne družbe Lehman Brothers sta Slovenija in EU ob zadnji veliki krizi po mojem naredili napako, ko sta ustavili vse investicije. Tako smo padli v začarani krog.
Cikli v gospodarstvu in v državi so prisotni. Ne vidim takšnega problema kot pred zadnjo veliko krizo. Seveda je treba spremljati javne finance in poplačati dolgove. Upam, da davkov ne bomo več dvigovali in da nekaterih pravic, ki jih imamo, ne bomo porezali.
Ko ste se že dotaknili ravnanja v času debelih in v času suhih krav, naj se vrnem k mnenjem podjetnikov. Že omenjena Petra Šinigoj pravi, da ima slovenska država do podjetnikov slab odnos. Večinski lastnik Spinteca, Goran Miškulin, ki je tudi na naši omenjeni lestvici, pa omenja celo zanemarjanje podjetništva, in sicer ima v mislih privijanje, zlasti davčno. Ali po pravilih ravnanja v letih debelih in suhih krav ne bi bilo smiselno v tem trenutku razbremeniti podjetij?
Vse kritike, ki jih slišim, jemljem resno. Včasih so tudi neupravičene. Morali bi realno oceniti, kako je ta vlada resnično obremenila gospodarstvo. Edino, kar moramo narediti, je razbremeniti plače. Ena dobrih potez, ki smo jih naredili v Šarčevi vladi, je bila razbremenitev vseh obveznosti iz naslova regresa. Lahko bi denimo razbremenili tudi 13. in 14. plačo. Mislim, da bi s tem naredili ogromno.
Zdaj zadeve vidim drugače kot pred štirimi leti, ko sem bil samo poslanec. Vidim, kako deluje proračun. Prostora za takšno potezo je dovolj, se pa moramo o tem dogovoriti.
Ali dobro razumem, da je po vašem mnenju v obstoječem proračunu dovolj prostora za razbremenitev plač? Sem dobro razumel?
Vemo, koliko damo za pokojnine in zdravstvo. Veliko je prostora pri organizaciji zdravstva …
Verjetno tudi pri organizaciji v preostalem javnem sektorju, ko gre za optimizacijo in digitalizacijo, podobno kot v gospodarstvu?
Tako je. Tako privarčevan denar bi lahko namenili za razbremenitev plač. To je stvar družbenega dogovora.
Socialna država mora biti pravična, pravični pa morata biti tudi pravna in finančna država. Davke je treba pravično plačevati in pravično pobirati. V Sloveniji smo žal mojstri v tem, kako to načelo obiti.
Ko smo pri pravičnosti … Prejšnji teden je OECD objavil podatek, da mora samska oseba v Sloveniji v povprečju delati 35 ur na teden, da s plačilom preseže prag revščine. Na drugem mestu je Češka, kjer je samski osebi za ta cilj dovolj že 28 ur. Samski v Sloveniji torej potrebujejo skoraj en delovni dan več za ta namen – in to pred drugo najslabšo državo na tej lestvici. Mar ni to že res alarmantno?
Ne bežimo od odgovornosti. Upam, da smo prišli do točke, ko se bomo morali pogovoriti. S socialdemokrati smo pripravljeni na pogovor, kakšno državo želimo imeti in kako nastaviti pot v prihodnost.
Ali ob vseh znanih mednarodnih primerjavah ni politično nespametno za katerakoli stranko, tudi levo sredino, da ne bi zagovarjala višjih neto plač?
Kot socialdemokrata me nekateri malo čudno gledajo, a bom to povedal še enkrat. Država mora za svoj sistem pobirati davke. Želim si, da javni sektor dela dobro in da imajo državljani dobre storitve. Da imamo socialno državo, saj je to pomembno.
Vendar želim tudi, da bi imeli ljudje v žepu bistveno več denarja. Kot socialdemokrat to zagovarjam. Pomembno je, da bi imeli ljudje višje neto plače. S tem bi bili bolj ustvarjalni, skupaj pa bi bolje razvijali tudi podjetnost, ki je v Sloveniji v genih.
Če povzameva: katere tri točke bi kot gospodarski minister radi prednostno uresničili do novega leta?
Nova Slovenija (NSi) nas je s predlogom blažje obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov sicer prehitela, a to ta trenutek ni bistveno. Zame je pomembno, da vrnemo staro ureditev za normirane samostojne podjetnike. S tem rešujemo tudi veliko izzivov ljudi, ki delajo v športu in kulturi.
Drugi cilj je nagraditi ljudi, ki delajo v podjetjih in ustvarjajo dobiček, da bi imeli od tega dobička lahko nekaj tudi zaposleni. Tako kot lastniki.
»Mislim, da bomo imeli pri vračanju stare ureditve za normirane s. p. in za udeležbo delavcev pri dobičku v vladi podporo. Obe točki sem koaliciji že napovedal.«
Boste imeli v vladi pri teh dveh točkah podporo?
Mislim, da jo bomo na koncu imeli. Obe točki sem koaliciji že napovedal.
Omenili ste NSi. Ali se nam po glasovanju o posvetovalnem referendumu o obrambnih stroških obeta še ena »nenačelna« koalicija med nekaterimi vladnimi in opozicijskimi strankami?
Naša stranka je stranka načel. Če kdo predlaga kaj dobrega, ne vem, zakaj tega ne bi sprejeli.
V zadnjem času ste se precej srečevali s kitajskimi gospodarstveniki. Se obeta kakšna večja investicija Kitajcev v Sloveniji?
Kitajci so trenutno zanimivi, čeprav si Evropska unija kdaj sama zapira vrata. V stikih smo z nekaj podjetji in imamo informacije, da bi bila naša podjetja lahko uspešna kot dobavitelji kitajskih družb. Želimo si, da bi bilo tudi v Sloveniji mogoče narediti kakšno avtomobilsko tovarno. Seveda pod pogojem, da so v verigo vključene slovenske družbe.
Trenutno imamo na mizi za 1,6 milijarde evrov investicij različnih investitorjev, tujih in domačih, ki bi bili pripravljeni v Sloveniji investirati v nove izdelke, tovarne.
So vas Kitajci kdaj vprašali, ali ste kaj povezani z njihovo dinastijo Han? 😊
Ne, toda na Kitajskem je bilo na ta račun več smešnih dogodkov. Drugače pa, ko hodim po Ljubljani, vidim, da imam kar nekaj lokalov. 😊
Kaj pa podpora izvoznikom pri prodoru na druge hitro rastoče trge v tretjem svetu?
V zadnjem obdobju se v Sloveniji nekateri malo zmrdujejo zaradi obiskov politike z gospodarskimi delegacijami v Kazahstanu, Uzbekistanu, Alžiriji. Vse to so potencialni trgi, zanimivi za slovensko gospodarstvo. Poleg Kitajske in Azije je zelo pomembna Savdska Arabija, pa seveda Afrika, na katero se je treba pripravljati na malo daljši rok.
»Na začetku julija je bila pri meni veleposlanica, ki odhaja v Argentino. Pogledal sem podatke. S to državo imamo zgolj 22 milijonov evrov blagovne menjave!«
Ne želim zmanjševati pomena Uzbekistana in Kazahstana. Ampak mar niso za Slovenijo pomembnejše Indija, JV Azija, Bližnji vzhod, mogoče tudi Južna Amerika?
To je vprašanje organiziranosti. Na začetku julija je bila ob odhodu v Argentino pri meni veleposlanica. Pogledal sem podatke. S to državo imamo le 22 milijonov evrov blagovne menjave!
Trenutno imamo gospodarsko zbornico, obrtno zbornico, Spirit, različne delegacije … Mislim, da smo organizirani preveč razpršeno in premalo fokusirano. Skupaj bi morali zbrati najboljše ljudi in ekipe ter zagotoviti financiranje iz več virov, pri čemer bi morali imeti jasen, skupen cilj, ko gre za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Saj imate kot gospodarski minister že zdaj ta vzvod v agenciji Spirit.
Da se razumemo – kdor misli, da lahko, ko prideš v takšen resor, v enem, dveh letih narediš vse, se moti. Sam sem zadovoljen s tem, kar smo postorili na gospodarskem, športnem in turističnem delu.
Še zadnje vprašanje – glede upravljanja državnega premoženja. Kako SDH upravlja premoženje davkoplačevalcev? V Google sem vtipkal ime predsednika uprave SDH in besedno zvezo »tiskovna konferenca«, pa ni bilo zadetka. Kako naj ljudje v tej državi kaj vedo o upravljanju državnega premoženja, če ni preglednega javnega obveščanja? Javne delniške družbe morajo o vseh ključnih podatkih tudi zelo jasno in pregledno obveščati delničarje.
Imeli smo kar nekaj vprašanj v zvezi z nekaterimi podjetji, ko se je SDH zgolj distanciral. Ena od nalog v naslednjem mandatu bi morala biti sprememba takšne miselnosti. Ljudje, ki so tam zaposleni, se morajo zavedati, da so v službi državljank in državljanov. Pomembno je, da obveščajo vsaj njih, če že ministrov ne želijo.
Iz posebnih izdaj
Ne pišite e-sporočila, ko ste jezni
Elektronsko sporočilo naj vsebuje jasno zadevo (subject), a celotna vsebina sporočila naj ne bo zapisana
Vlak LJ – MB: V desetih letih bomo dobili 25 minut
»Pot po železnici iz Ljubljane v Maribor se bo v naslednjih desetih letih skrajšala za približno 25 minut. Zdaj ta
3 največje digitalne grožnje za vaš denar
Svet digitalnih financ je svet priložnosti, a tudi tveganj. Kot poudarja Aleksandra Žibrat, urednica ePublikacij in PR pri Združenju bank
Pristavec: Čolnarji, žnidarji, kmetje, furmani, prevozniki → podjetniki
Igor Izidor, Igor in Štefan Pristavec, Prigo, 43. med največjimi podjetniškimi podjetji.
