Janez Šušteršič: »Pri socialni politiki mora biti nekaj narobe.«

Prof. dr. Janez Šušteršič o tem, kje so prave rezerve v slovenskem proračunu in zakaj jih nočemo videti.

V času, ko se Slovenija sooča z vse večjimi javnofinančnimi pritiski in poteka oblikovanje nove vlade, smo se pogovarjali s prof. dr. Janezom Šušteršičem, enim najbolj izkušenih poznavalcev javnih financ pri nas.

Na vprašanje, kje so rezerve v proračunu, je odgovoril kratko in jasno: »Povsod.«

Izdatki naj rastejo le z inflacijo

Šušteršič vidi dobro izhodišče v koalicijski pogodbi:

»Na vsakem področju porabe je treba izboljšati učinkovitost. Po koalicijski pogodbi naj bi izdatki naraščali toliko kot inflacija – to je dobra usmeritev, ker daje trden okvir za štiri leta. Znotraj tega okvira je dovolj denarja za vse, kar mora država početi.«

Po njegovem mnenju imamo v zdravstvu, izobraževanju, sodstvu, podpori gospodarstvu, javni upravi, izvajanju investicij ogromen prostor za izboljšave. Denar se troši, rezultati pa so slabi, če jih primerjamo na enoto vloženih sredstev z najbolj uspešnimi državami.

»Toliko vlagamo, kakšni so rezultati? Če niso dobri, moraš spremeniti način, kako denar porabljaš, kar seveda zahteva tudi spremembe predpisov.«

Posebej izpostavlja socialno politiko: »Prepričan sem, da so tudi tukaj velike rezerve oziroma potreba bo ciljni porabi. Kljub visokim izdatkom revščina namreč ne pada, ampak narašča.«

Manjka nam kultura evalvacije in odgovornosti

Eden največjih sistemskih problemov je po Šušteršiču pomanjkanje rednega preverjanja rezultatov:

»Manjka nam primerjava med vloženimi sredstvi in rezultati: evalvacija in pregled porabe. Uvesti moramo kulturo, ki je nimamo.«

Povečali smo sredstva v proračunu, a prave evalvacije učinkovitosti javnih politik še vedno nimamo. To je po njegovem mnenju ključno za odkrivanje rezerv.

Ljudje vedo, interesi pa ne pustijo

Po besedah Šušteršiča v vsakem resorju obstajajo strokovnjaki in izkušeni ljudje, ki zelo dobro vedo, kje se denar troši neučinkovito in kako bi se dalo doseči enake ali boljše rezultate z manj sredstvi. Te rezerve niso skrite – dovolj je, da jih vprašamo in jih poslušamo. Tam pa trčimo ob interese, ki branijo trenutno stanje.

Če bi lahko znotraj inflacijskega okvirja izdatkov uravnotežili proračun, bi lahko znižali davke brez drastičnih rezov, zgolj z bistveno boljšim upravljanjem javnega denarja, je jasno sporočilo Šušteršiča. Tako bi imeli uravnoteženo srednjeročno perspektivo.

Vprašanje pa ostaja: ali imamo dovolj poguma, da interese postavimo za znanje in racionalnost?

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh