»Jeseni bomo predstavili – energijsko kocko.«
Na lestvico najboljših 500 MSP, ki jo vsako leto objavljamo v Podjetni Sloveniji, se uvrsti majhno število malih podjetij. Razlog je v tem, da so podjetja razvrščena po EBITDA. A vsake toliko se na lestvici pojavijo kometi – podjetja, ki so bila še pred kratkim majhna.
Ljubljanski Guardiaris je še leta 2020 zaposloval manj kot deset oseb, zdaj pa jih je v podjetju že več kot 120. Kapital podjetja se je v petih letih podeseteril. Na naši letošnji lestvici Top 500 MSP je na visokem 55. mestu.
Kaj je katapultiralo podjetje, da je v zadnjih letih začelo tako naglo rasti? O tem smo se pogovarjali z večinskim lastnikom in direktorjem podjetja Primožem Peterco.
Leta 2020 ste ustvarili približno 1,44 milijona evrov prodaje. Lani že več kot 14 milijonov evrov, skoraj desetkrat več. Od kod takšna rast?
V 18 letih obstoja podjetja je bila rast nadzorovana; nismo hoteli rasti prehitro niti prepočasi. Trdno pa smo verjeli v to, kar delamo. Da je to prava smer. Letos bo prodaja presegla prag 20 milijonov evrov. Res je, da poslujemo v obrambni industriji in smo v niši postali ključni igralec na svetu. Vendar ta rast ni posledica trenutnih razmer v svetu, čeprav se morda tako zdi.
To je predvsem odraz naših vlaganj v razvoj strojne in programske opreme. Smele, a pravilne odločitve so dolgoročno nagrajene. Obrambne korporacije se ne odločajo na podlagi današnjega stanja, saj naš povprečen cikel od pridobivanja stranke do dejanske dobave traja vsaj pet let. To, kar danes žanjemo, smo pravzaprav sejali vseh 18 let.
»Guardiaris je danes edino podjetje v Evropi, ki ima v lasti 3D grafični pogon, specializiran za uporabo v vojaške namene.«
V čem ste posebni na trgu?
Guardiaris je danes edino podjetje v Evropi, ki ima v lasti 3D grafični pogon, specializiran za obrambno področje in uporabo v vojaške namene. Vojskam omogočamo, da v virtualnem okolju trenirajo z izjemno dobrimi približki realnega sveta. Vsi drugi podobni pogoni na svetu so v lasti Kitajcev, Singapurcev ali Američanov. Letos nameravamo plasirati pogon Guard 2.0, ki bo pomenil izjemen tehnološki preboj na več področjih in Slovenijo postavil na veliko platno.
Pred leti smo bili tudi sami v dilemi, ali naj začnemo uporabljati 3D grafični pogon drugih proizvajalcev. Odločili smo se, da obdržimo razvoj v Sloveniji in naših 50 inženirjev. Pogum se je obrestoval. Zaradi tega lahko danes sprejemamo hitrejše, boljše, bolj dinamične odločitve in sklepamo razvojne pogodbe z najbolj naprednimi EU korporacijami in podjetji. To generira ogromno dodano vrednost. Naj omenim samo zadnji projekt z nemškim zagonskim podjetjem Helsing.
V bistvu ste naredili nekaj podobnega kot večina slovenskih družinskih podjetij v klasičnih branžah. V veliko tovrstnih podjetjih je srce razvoja lastna orodjarna, pri vas pa je to 3D grafični pogon. Je tako?
Tako je, le da smo mi pri tem razvili še kombinacijo strojne in programske opreme. V tem smo unikum. Strankam dobavljamo končni produkt. Že od začetka naš koncept vključuje delo na dveh tirih: prvi tir so končne stranke, drugi pa, da smo v vlogi OEM partnerja (partnerja izvirnega proizvajalca opreme, p. n.). Velike korporacije so v tem času dojele, da lahko naše simulatorje tudi najemajo. Naše simulatorje pa lahko po vsem svetu vidite tudi pod imeni drugih znamk.
Torej dobavljate in dajete v najem simulatorje, sami pa ne trenirate vojakov?
Ne. Naš končni uporabnik je vedno vojska, ki ima svoje specifike delovanja. Mi samo dobavimo opremo in jih naučimo uporabe.
Koliko izvozite?
Odvisno od leta. Vsa leta smo večino naših poslov sklenili v tujini. Zanimivo je, da se je po nekaj letih izjemno dobrega dela v tujini za naše produkte odločila tudi Slovenija, tako da bi bilo letos lahko prvič obratno. Končno je tudi Slovenija spoznala, da mora več vlagati v svojo obrambo. Za planirano dolgoročno rast pa je naš edini potencial še vedno tujina.
Ste tudi partner avstrijske vojske, Avstrija pa je nevtralna. Toda prav zato ima močno vojsko, česar javnost v Sloveniji pogosto ne ve …
Vojski Avstrije in Švice sta naši veliki partnerici oziroma kupca. Vedeti moramo, da je med naborniškim sistemom in profesionalno vojsko razlika. Svojo nevtralnost morata braniti sami, zato imata naborniško vojsko. Nevtralne države morajo imeti močno lastno vojsko, saj se žal ne morejo zanašati na partnerje.
Takšne vojske se tudi zaradi naborništva odločajo za zelo napredne sisteme urjenja. Ti mladim ljudem omogočajo podobno izkušnjo, kot jo ti doživljajo na telefonih, z visoko grafično opremljenostjo in kakovostno komunikacijo. Če današnjemu članu generacije Z v roke potisneš nekaj, kar spominja na 30 let star tetris, ga to ne bo zanimalo.
Kakšne so vaše izkušnje z mladimi generacijami, tudi z generacijo Z?
Ko sem v mladih letih hodil v službo, sem se moral prilagajati starejšim generacijam, šefom … Današnje mlade generacije pa so izredno samosvoje in se ne prilagajajo. Mi se moramo prilagoditi do točke, kjer oboji skupaj nekaj čutimo: panogo, programiranje ali kaj drugega.
Normalno je, da so mladi drugačni, kot smo bili mi. Poleg tega pa se vidi, kdo prihaja iz urbanega in kdo iz ruralnega okolja. Mladi s podeželja se še vedno ravnajo po neki kmečki logiki, tisti iz urbanega okolja pa nimajo več takšnega pristopa. Bojim se, da menedžerji v prihodnje pogosto ne bodo imeli prave osnovne percepcije, kako razvijati podjetje.
Vi ste v središču Ljubljane …
Pomemben del našega podjetja so programerji. Imamo močan oddelek za umetno inteligenco (UI) in prav tako močan oddelek za 3D grafični pogon. Zaradi vsega tega je dobro, da smo blizu centra mesta, blizu fakultet, blizu dogajanja, blizu mladim.
Odločili smo se, da ne gremo v obrtno cono zunaj Ljubljane. Že zaradi prepričanja v trajnostno mobilnost marsikoga od najhujših »frajerjev« ne bi dobili. Moramo biti v mestu. Poleg tega smo zaposlenim naredili tudi svojo kuhinjo z ekološko prehrano. Mladi si to želijo.
Jih dobite dovolj? Jih morate privabljati tudi iz tujine?
Za zdaj imamo zaposlene samo domačine. Zadnje čase imamo kar precej uspeha tudi s srbskimi strokovnjaki, ki se odlično integrirajo v sistem.
Ali kaj sodelujete s fakultetami, da že v času študija pridejo do vas?
Na začetku smo se veliko ukvarjali s štipendiranjem. Še danes imamo veliko štipendistov, ki se potem z veseljem zaposlijo pri nas. Pri nas opravljajo tudi prakse, ko so še na fakultetah. Največja promocija podjetja je tista, ki gre od ust do ust.
V zadnjih letih smo naredili velik preskok. Imamo tudi izjemno ekipo, ki skrbi za rekrutiranje in vključevanje novih sodelavcev. Vse te funkcije imamo pokrite sami v podjetju, tudi čistilci so naši zaposleni. Tisti, ki skrbijo za nove kadre, maksimalno skrbijo za to, da se realne informacije o tem, kako varno je naše delovno okolje in kakšna je klima v našem podjetju, širijo predvsem od ust do ust.
Srce vašega podjetja je 3D grafični pogon. Katere pa bodo druge tehnologije, ki bodo po vašem mnenju ključne za prihodnost obrambnega usposabljanja?
V tem hipu je vsem jasno, da se svet na obrambnem področju po nekaj 100 letih korenito spreminja. Danes Ukrajina na dan naredi deset tisoč dronov. Številke so nenormalne. Balistične rakete se ne bodo več prodajale.
»Danes Ukrajina na dan naredi deset tisoč dronov. Številke so nenormalne. Balistične rakete se ne bodo več prodajale.«
Pred kratkim sem na Netflixu gledal film o Osami bin Ladnu. Američani so v akcijah v Afganistanu uporabili cel arzenal najdražjega orožja. To se danes temeljito spreminja. Dinamika teh sprememb je eksponencialna.
Tehnologije, ki jih imamo in ki so v naši lasti, nam omogočajo, da smo eden od dejavnikov teh sprememb. Zaradi tega, kar imamo v naših 3D grafičnih pogonih in v oddelku za UI, nas zdaj že kličejo najboljše nemške firme, ali jim lahko pomagamo pri reševanju prestrukturiranja razumevanja bojišča.
Kako se vaši simulatorji razlikujejo od drugih na trgu?
Nihče v tem trenutku nima tako naprednih sistemov, če združimo strojno in programsko opremo. Ne govorim o simulatorjih za letala ali ladje. Mi imamo simulatorje za kopenska vozila, malo orožje in protioklepna orožja za usposabljanje na tleh, na kopnem. Naša slovenska vojska nam pri testiranju zelo pomaga.
Ali to pomeni, da se slovenska vojska, v nasprotju s splošno percepcijo, zelo modernizira?
Da. To je dobro tudi za tiste, ki bodo šli v vojsko. Slovenska vojska se dobro opremlja. Vojak mora biti najbolje, stoodstotno opremljen. Dobiti mora najboljšo opremo. Tudi zato bodo bodoči vojaki prišli in se tam tudi zaposlili.
Slovenska vojska v tem trenutku točno ve, da bi bilo dobro vzpostaviti vsaj nekaj slovenske proizvodnje, saj to dolgoročno zagotavlja tudi stabilnost obrambnega sistema. Poudariti moram, da nam res pomaga.
»Okoli 800 milijard evrov, ki jih je napovedala Ursula von der Leyen, se bo izgubilo med šestimi velikimi korporacijami – nemškimi, francoskimi …«
Za obrambo bomo v prihodnje namenili več denarja. Ne le Nemčija, tudi Hrvaška aktualizira svojo obrambno industrijo in želi investirati vanjo. Ali je kakšna večja nova priložnost za tujo investicijo v Sloveniji?
Okoli 800 milijard evrov, ki jih je napovedala Ursula von der Leyen, se bo izgubilo med šestimi velikimi korporacijami – nemškimi, francoskimi in tako naprej. Za druge bo ostalo kakih 10 milijard. Avtomobilsko industrijo bodo prestrukturirali v obrambno in s tem začasno ohranjali BDP.
Spreminja se narava bojevanja. Obramba je specifična. Tudi največje korporacije bodo potrebovale dve ali tri leta za prestrukturiranje. Nekateri Slovenci pa bi kar skočili na ta vlak. Ne bo šlo tako hitro.
Vseeno pa je mogoče kaj storiti. Elanu se je denimo sesula proizvodnja jadrnic, mi pa imamo aktualen projekt v Združenih arabskih emiratih. Prosili smo jih, ali nam lahko opremijo kontejnerje za dobavo naše opreme, ki jo sicer vgrajujejo v jadrnice. Ta oprema je odporna na morsko vodo, visoko vlago in podobno. In Elan nam je to naredil. To je dober koncept, kako lahko začnejo industrije sodelovati med seboj.
Ali je potenciala za obrambne projekte v slovenski industriji dovolj?
V Sloveniji imamo diamante – v nišah. Po drugi strani imamo mnoge dobavitelje do stopnje Tier 3 v stopnji razvoja končnega produkta. Ti bodo začasno sicer ostali brez precej naročil. Toda Slovenci smo že po osamosvojitveni vojni pokazali, da se znamo hitro obrniti, najti druge trge in se prilagajati. Po času debelih krav bo treba spet postati malo bolj iznajdljiv.
Kar počne vlada v Revozu, je super. Od tega bo imela koristi celotna regija, če ne bomo seveda v Slovenijo dobili vseh, že na tri četrtine sestavljenih delov bodočega avtomobila.
V Hoče naj bi prišel kitajski proizvajalec avtomobilov …
Naj kar pride. Dobrodošli. Spoznali bodo, da smo Slovenci boljši delavci od večine Evrope. Potrebujemo nekaj začetne reklame. Do zdaj so je bili deležni samo Madžari. Seveda pa bo treba pred lastnim pragom počistiti še marsikaj drugega.
Vrniva se še malo k UI, ker imate močan oddelek. Kako hitro bo UI spreminjala tehnologije? Nekateri jo imajo za veliko revolucijo. Drugi po dveh do treh letih od njenega pojava v njej sicer vidijo pridobitev, vendar menijo, da gre pravzaprav zgolj za pametnega asistenta in da sploh ni ustrezno poimenovana kot inteligenca.
To je odvisno od področja. UI dejansko spreminja denimo marketing. Sam sem UI začel najprej jemati kot ogromen Google, ki je pogoltnil vse znanje tega sveta. V tem je dobra.
Mi veliko uporabljamo UI. Pri simulaciji v vozilih na ruralnem področju, v simulatorjih, programiranju in na nekaj raziskovalnih projektih, UI je v vsakem našem računalniškem sistemu … Je pa junija dejansko prišla v javnost informacija, ki me je nekoliko prestrašila. Ko so umetni inteligenci naročili, naj se sama izklopi, je odvrnila, da se ne bo. To je lahko točka preloma.
Lansirati želite tudi proizvodnjo električne energije iz vodika in nasprotno. Zakaj?
Našli smo podjetje v Sloveniji, natančneje v Žužemberku, za katero zaradi specifike dela ve le redkokdo. Proizvajajo stroje za nanometrske mikrokeramične površinske nanose. Skupaj smo poskrbeli, da bo primerek ostal v Sloveniji, in definirali dva projekta – prvi je vodikova gorivna celica, drugi pa slovenski radar za iskanje dronov. Gre za identični princip različne prepustnosti nanosov slojev keramike, na podlagi katerih se dogaja energija in elektronsko iskanje tujkov na nebu.
V Sloveniji bomo začeli proizvodnjo, a hkrati poskrbeli, da bo fundamentalna tehnologija od začetka do konca pod našim nadzorom. Težava v Sloveniji in Evropi je namreč v tem, da nimamo več bazične industrije in smo popolnoma odvisni od držav, ki zagotavljajo redke zemlje. Evropa bo morala nujno spet vzpostaviti bazično tehnologijo, da bomo res lahko neodvisni. Napredne tehnologije bodo to zahtevale.
Imate za ta projekt kakšno časovnico?
Ta projekt razvijamo že leto in pol. Avgusta letos pa imamo v načrtu predstavitev demonstratorja. Tako imenovano energijsko kocko bomo že jeseni predstavili na sejmih DSEI v Londonu in SIDEC v Sloveniji.
Za kaj pa bi kocko lahko uporabljali?
Za vojske je ogromen izziv logistika dobave energentov, ki jih morajo pripeljati na teren po vsem svetu. S takšnim produktom bomo rešili veliko trenutnih izzivov. Z zelo majhnimi vložki bodo lahko proizvajali potrebno energijo brez toplotnega odtisa.
»Mi gremo v to, da bo naše podjetje kotiralo na borzi ali pa bo prišel investitor.«
Pri vas je zanimivo še nekaj: poslujete v obrambni industriji, začeli pa ste projekt delavskega solastništva. Zakaj?
To je tudi odgovor na vprašanje, kako pridobiti mlade ljudi in jih zadržati. Četudi imaš dobro plačo, si danes v Sloveniji ne moreš več privoščiti lastnega stanovanja. Mi gremo v to, da bo naše podjetje kotiralo na borzi ali pa bo prišel investitor. Predvsem zaradi izziva, ker v bankah ne dobimo dovolj kapitala za razvoj. Banke so omejene glede na našo industrijo.
Če zaposleni postanejo solastniki in vedo, da jim podjetje zagotavlja neko varnost ter si bodo zaradi tega lahko za časa življenja privoščili nepremičnino, to zanje in njihove družine pomeni dobro in mirno energijo ter večjo osredotočenost na delo.
Danes je v Guardiarisu že 21 lastnikov, maja pa smo kljub neverjetnim birokratskim postopkom končno ustanovili družbo Guardiaris Shares, ki služi temu namenu – solastništvu zaposlenih. V načrtu imamo 100 družbenikov oziroma tretjino vseh zaposlenih do leta 2030.
Večinski delež Guardiarisa pa bo za zdaj ostal v moji lasti, tudi posredno prek podjetja Panna plus, ki nam je omogočilo preživetje v najhujših časih. To se že več kot 20 let ukvarja z vojaškimi zastopstvi, nam hkrati omogoča mreženje in nas vključuje v svoje projekte.
Kakšen bo Guardiaris leta 2030?
Ne vem. Če bomo dobili investitorja, se bo spremenilo vse. Sicer pa bi leta 2030 Guardiaris lahko zaposloval več kot 250 ljudi, torej še 100, 150 več kot danes. Če pa dobimo investitorja, bo to prav gotovo največja zgodba v Sloveniji.
Se že s kom pogovarjate?
Imamo kar nekaj snubcev; nekaj s finančnega, nekaj z vojaškega področja. A danes, ko nimamo nobenega lastnika, je naša prednost, da lahko delamo za vse. Če bi se izrazil po slovensko – tako za leve kot za desne. Potem pa bo to drugače.
To je ta hip največja strateška dilema. Zame je pomembno, kaj in kako bo leta 2030 delalo in razmišljalo 200 ali 300 ljudi in da bodo ti zaposleni v našem podjetju še vedno zadovoljni.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Slovenci varčujemo noro! 5 mrd nam je požrla inflacija.
Varčevanje je nujno in pomembno. Vendar ne bo dovolj, če boste s prihranki želeli tudi
Že prihodnje leto bo Luka Koper pametno pristanišče
Predsednica uprave Luke Koper, d. d., Nevenka Kržan je povedala, kako bo Luka Koper že prihodnje leto postala pametno pristanišče.
AI vpliva tudi na fizično varovanje
Kako umetna inteligenca vpliva na varovanje? Kaj prinaša dobrega?, smo vprašali Branka Slaka, predsednika Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
»Moje sporočilo za vsakega volivca v Evropi je naslednje: Zahtevajte kvalitetne storitve za svoj davčni denar.«
István P. Székely: »Če ste v majhnem čolnu na razburkanem oceanu, poskrbite, da je v dobrem stanju in ima močan