7 ukrepov do podjetniške svobode
Matematika je zelo preprosta: če država ustvarja dobre pogoje za podjetništvo, bomo imeli uspešna podjetja in dobro plačane zaposlene. Ti bodo svoj zaslužek trošili. Več ko bodo trošili, več davkov bo pobrala država.
Podjetniška in ekonomska svoboda sta pogoj za to, da je država uspešna in mednarodno konkurenčna. Dejansko stanje je na žalost povsem drugačno.
Stanje ni več alarmantno, ampak že kar katastrofalno. Nove obveznosti, nepredvidljivo gospodarsko okolje, nemogoči birokratski postopki, izjemne obremenitve plač in seznam nespametnih ukrepov se nadaljuje v neskončnost.
Slovenija je kljub dobri strateški legi vse manj privlačna ne le za domače podjetnike in delavce, ampak tudi za tuje investicije in tujo delovno silo. Na globalnem trgu je vse manj konkurenčna, prehitevajo nas z vseh strani. Kdo je na slabšem? Logično, vsi: država in državljani.
»Kakšni davki nas že čakajo v letu 2025?«
Največje tveganje za podjetnike sta velika nepredvidljivost in nestabilnost poslovnega okolja, ki sta pri resnem poslovnem načrtovanju ključni, opozarja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager: »V Sloveniji na tedenski ravni prihaja do takšnih ali drugačnih, tudi nasprotujočih si napovedi reform in ukrepov na različnih področjih. Te skupaj s politično situacijo pomenijo veliko negotovost.«
Sprejemajo in napovedujejo obremenjujoče ukrepe, denimo evidentiranje delovnega časa ali povečanje davka od dohodka pravnih oseb. Si predstavljate, da je več kot tretjina leta že za nami, mi pa še vedno ne vemo, kakšni davki nas čakajo v prihodnjem letu? Tako se sprašuje Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, OZS: »Podjetniki ves čas delajo v krču in negotovosti, to pa so katastrofalni pogoji za delo.«
»Med tem, ko mi stopicljamo na mestu, okoliške in druge nam primerljive države sprejemajo resne spremembe v smeri ustvarjanja bolj konkurenčnega poslovnega okolja, ki omogoča prebojne zgodbe,« opozarja Petra Juvančič.
Do poslovnega okolja je zelo kritičen tudi Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol: »ISO 9001 kot eno ključnih obvez vodstva podjetij nalaga obvladovanje tveganj. In država Slovenija je s svojimi neracionalnimi, nepremišljenimi, hitrimi in škodljivimi ukrepi žal postala tveganje za poslovanje. Torej je treba to tveganje upoštevati.«
Pa je res tako slabo? Danijel Lamperger odgovarja, da ni treba verjeti slovenskim organizacijam in podjetnikom: »Lahko pogledate tuje primerjalne lestvice podjetniške svobode in konkurenčnosti. Na praktično vseh lestvicah drsimo navzdol.« Nekaj je očitno hudo narobe.
Zakaj potrebujemo podjetniško svobodo?
Ukrepi, ki so neposredno dobri za gospodarstvo in podjetništvo, prinašajo pozitivne učinke tudi za družbo kot celoto, poudarja Petra Juvančič: »Samo to, kar v družbi ustvarimo, lahko delimo. Samo to zagotavlja našo blaginjo, našo socialno varnost, našo varno starost. Če bo gospodarstvo lahko delalo dobro, potem bomo imeli tudi boljše zdravstvo, bolj kakovostno šolstvo, več kulture in boljšo infrastrukturo.«
Podjetniška svoboda je osrednji steber dinamičnosti gospodarstva in gonilna sila inovacij, opozarja predsednica AmChams in Europe in generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik:
»Podjetjem omogoča, da izražajo kreativnost, prevzemajo tveganja in ustvarjajo nove priložnosti. Zagotavlja tudi konkurenčnost in prožnost, ki sta ključni za prilagajanje hitro spreminjajočim se tržnim razmeram.«
Zaupanje v gospodarstvo pa je temeljno za vzpostavitev stabilnega in uspešnega poslovnega okolja, dodaja Ajša Vodnik: »Ključnega pomena je torej ustvariti okolje, ki spodbuja podjetništvo, olajšuje investicije in spodbuja inovacije. Obenem pa graditi trdne temelje za zaupanje med vsemi deležniki.«
Kdo mora torej ukrepati in kaj mora narediti, da bomo imeli več podjetniške svobode, s čimer bomo na koncu pravzaprav profitirali vsi:
- država, ki bo prisluhnila podjetnikom,
- podjetniki, ki bodo znali zagovarjati svoje potrebe in ki bodo delali dobro,
- državljani, ki bodo razumeli, da je gospodarstvo tisto, ki poganja našo državo.
Top 7 ukrepov za podjetniško svobodo
Poiskali smo najpomembnejših 7 ukrepov za povečanje podjetniške svobode v Sloveniji.
Treba je zmanjšati število predpisov in jih poenostaviti v smeri učinkovitejših postopkov, svetuje Petra Juvančič: »Naj bo to področje umeščanja projektov v prostor, poročanje celi vrsti institucij ali pa posamezne nerazumne zahteve, ki podjetnikom jemljejo čas in energijo, denimo kompleksno evidentiranje delovnega časa.« Postopke moramo poenostavljati in hkrati digitalizirati.
Berite dalje
Čas je, da prenehamo dodatno regulirati družbo in gospodarstvo, opozarja Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog:
»Imamo evidenco delovnega časa in regulacijo odpiranja trgovin ter druge posege v podjetniško svobodo. V odnosu med delodajalcem in delavcem mora biti vse predpisano in zaposleni se bodo navadili delati samo tisto, kar je zapisano.« S tem izgubljamo kreativnost in spontanost, opozarja.
Države Evropske unije morajo implementirati evropske direktive, a Slovenija je pri tem še nekoliko bolj posebna, pravi Danijel Lamperger:
»Ne le da implementiramo direktive, temveč vedno dodajamo še določbe, ki so drugod morda le priporočila.«
Seveda so priporočila na mestu, vendar te obveze na koncu precej zapletejo poslovanje podjetij, opozarja Lamperger: »Slovenija ima izrazito drobno gospodarstvo, prevladujejo mikro in mala podjetja, srednjih je že malo.«
Lahko pa začnemo drugače. Denimo iz nič? Zamislimo si idealni sistem, ki bi bil sprejemljiv tako za delodajalsko kot za delojemalsko stran in tudi za državo, svetuje Gorenšček: »Popravljati zbirokratiziran sistem je izredno težko. Analizirati moramo dobre prakse, konfigurirati nova pravila in jih postopoma nadomestiti s sedanjimi birokratskimi pravili ter tako postopoma odpravljati napake.«
Na srečo se tukaj že premika, je optimističen Gorenšček: »Ministrstvo za delo je naročilo študijo za nov plačni sistem s poudarkom na petih državah.« Ideja je sicer stara že pet let, a trenutni minister Luka Mesec je zdaj končno prisluhnil naši pobudi, pravi Gorenšček: »Ta pobuda je začetek, temelj, če se želimo približati najboljšim standardom EU.«
Učinkovite javne storitve gredo z roko v roki z debirokratizacijo in digitalizacijo, pravi Petra Juvančič:
»Četudi narediš vse prav in izpolniš vse zahteve države, denimo pri postopkih s pridobitvijo dovoljenj za tujo delovno silo ali pri gradbenem dovoljenju za nov obrat, postopki pogosto trajajo nerazumno dolgo, zato prihaja do poslovne škode.«
Berite dalje
Opozarja, da se morajo procesi vseskozi prenavljati in posodabljati v smeri čim večje učinkovitosti za državljane in podjetja.
Preveč regulacije, na primer nedavno sprejeti Zakon o evidencah dela in socialne varnosti, lahko negativno vpliva na gospodarsko rast in povzroči zmedo, medtem ko gradnja zaupanja krepi temelje za trajnostni družbeni napredek, dodaja Vodnikova.
Organizacija dela je pri nas zelo toga. Obstaja kup omejitev glede trajanja delovnega časa, nadurnega dela, koriščenja dopusta. Pred kratkim smo dobili še obvezno beleženje delovnega časa in odmorov.
Berite dalje
Pri nas zaposleni ne smejo delati več kot 48 ur, ker se pri čezmernem obremenjevanju delavec ne spočije, s tem pa ogroža sebe in kvaliteto storitve. Zdravnike po drugi strani silijo, da delajo več kot 48 ur, razlaga Mitja Gorenšček in se sprašuje: »Zakaj bi nekomu, ki si želi delati in zaslužiti več, to preprečevali?«
»Potrebne so poenostavitve znotraj zakona o delovnih razmerjih za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Predvsem pa je treba omogočiti, in ne zavirati, tudi možnosti drugih vrst dela v okviru možnosti evropske zakonodaje, denimo začasno in občasno delo, platformno delo, delo na daljavo, s. p.,« navaja Tatjana Pajnkihar Napret, namestnica generalnega sekretarja pri Združenju delodajalcev Slovenije:
»S tem bi bilo omogočeno tudi lažje prehajanje delavcev med podjetji. Z več oblikami dela bi bilo lažje prilagajanje poklicnega in družinskega življenja. Poenostaviti moramo tudi priznavanje določenih veščin oziroma kvalifikacij.«
Treba je doseči predvidljivost pri določanju najnižjega plačila za delo – zakonske minimalne plače, še opozarja Tatjana Pajnkihar Napret: »Zdaj je odločanje z zakonom prepuščeno vsakokratni politiki. Znesek minimalne plače za tekoče leto je znan šele januarja. Poslovni načrti se pripravljajo tudi šest mesecev prej in sedanja zakonska ureditev povzroča negotovost pri načrtovanju stroškov dela (za prejemnike minimalne plače pa negotovost glede izplačila).«
Demografska slika pri nas je tako zelo slaba, brezposelnost pa rekordno nizka, da na področju zaposlovanja nimamo posebnih težav, dodaja Danijel Lamperger:
»Sindikati konstantno zmagujejo na področju varovalk za delavce, delodajalci pa vse težje najdejo in zaposlujejo kadre, ki jih že tako kronično primanjkuje.«
Teorija, da zaščita delavcev na zakonodajni ravni preprečuje zlorabe, je v času, ko delavcev primanjkuje in ko praktično z danes na jutri lahko vsak najde novega delodajalca, ne drži vode.
Struktura davčnih obremenitev je zelo neugodna z vidika razvojnih učinkov, opozarja Petra Juvančič:
»Imamo zelo visoko davčno obremenitev dela, predvsem razvojnih kadrov, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, po drugi strani pa država spregleda potencialne druge davčne vire, predvsem na področju premoženja.«
Berite dalje
Delo je pri nas rekordno obremenjeno. Pa vsi sprejeti ukrepi sploh še niso začeli veljati, opozarja Gorenšček:
»Tak je denimo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki s 1. 7. 2025 prinaša novo prispevno stopnjo, skrbita nas tudi napovedani pokojninska in zdravstvena reforma.«
Korak nazaj je tudi uvedba kapice za izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost, dodaja Gorenšček.
Ta je postavljena pri 2,5-kratniku povprečne plače, kar je približno 3.500 € neto, pojasnjuje: »Takšna višina dohodka žal ne zadošča za tiste tujce, ki so na začasnem delu pri nas in ki jih spremlja vsa družina, saj si morajo financirati več stroškov kot naši državljani. Vsak mesec morajo pokriti strošek najemnine za družinsko stanovanje, šolnino za otroke, hkrati pa je v takšnih družinah pogosto zaposlena le ena oseba.« Ti, ki so najpogosteje predstavniki tujih podjetij v Sloveniji, so vajeni bistveno višjih zaslužkov, ker so stroški življenja v tujini občutno višji, pojasnjuje Gorenšček: »Če tak delovno aktivni tujec pride v bolniški stalež za daljše obdobje, je vprašanje, ali sploh pokrije svoje stroške.«
Država mora podjetnikom omogočiti stabilno in konkurenčno okolje, saj to vpliva tudi na ponudbo delovnih mest, opozarja Gorenšček:
»Če naša država ne bo privlačna za zaposlene, ne bomo imeli težav samo s tem, kako privabljati tujce, ampak nam bodo tudi domači delavci še bolj možično uhajali v tujino.«
Ne zatiskajte si oči, opozarja Gorenšček:» Veliko je podjetij, ki so od lanskega decembra do zdaj že dvignila sidra in se preselila v sosednje države.« Slovenija bi zaradi strateške lege lahko bila oaza za tuja predstavništva, pravi Gorenšček: »Denimo za celoten Balkan, kot je nekoč že bilo. Zdaj pa podjetja raje odhajajo v davčno bolj prijazne države.«
Nujno moramo zmanjšati davčne obremenitve za podjetja, ki ustvarijo največjo dodano vrednost oziroma delujejo v ali na področjih, ki jih želi država spodbujati, še pravijo pri Slovenskem podjetniškem skladu. To je predvsem na področju samooskrbe s hrano in energijo, trajnostnih rešitev iz vidika virov in surovin, naprednih IT-rešitev in podobno.
Dušan Olaj razmišlja drugače:
»Problem, ki ga vidim sam, ni v ukrepih za povečanje podjetniške svobode, niti ni vprašanje, ali je takih ukrepov pet najpomembnejših ali zgolj eden ali pa sto.
Berite dalje
Gre za razumevanje umeščanja podjetništva v družbo in državo. Z drugimi besedami ali kot je napisano na vhodu v eno od vladnih palač na Danskem:
‘Tu smo zato, da pomagamo gospodarstvu in podjetništvu. Vsak dan, teden, mesec, leto … ves čas. Ker razumemo, da bomo le, če bo naše gospodarstvo uspešno, uspešni tudi vsi mi kot družba in država.’«
Verjetno temu ni kaj dodati, pravi Olaj: »Kako to storiti, pa je drugo vprašanje. Predvsem z izpostavljanjem teh tem vsepovsod in vseskozi.« Tu marsikomu od podjetnikov manjka poguma ali pa se boji morebitnih posledic. »Premalo nas je tistih, ki si upamo na te teme opozarjati.«
K večjemu zaupanju bi lahko bistveno pripomogle tudi preprostejše možnosti odkupa notranjega lastništva s strani zaposlenih, pravi Ajša Vodnik:
»Tako bi zaposlenim omogočili, da postanejo bolj aktivni deležniki v podjetju, kar bi okrepilo občutek pripadnosti in zaupanja med zaposlenimi ter vodstvom podjetja.«
Kot smo že nekajkrat poročali v Podjetni Sloveniji, predlog zakona, ki bi to omogočil, iz meseca v mesec dlje stoji v vladnih predalih oziroma je žrtev pogajanj med ministrstvi iste vlade.
Podjetniški duh in inovativnost sta ključen razvojni dejavnik katerekoli sodobne družbe.
»Vse preveč je povsem neupravičene negativnosti s strani mnogih, ki se ne zavedajo, da lahko družbo blaginje vzpostavimo samo tako, da ustvarjamo. Da ustvarjamo čim bolje, čim bolj učinkovito in produktivno, torej z znanjem, z višjo dodano vrednostjo,« opozarja Juvančičeva
Berite dalje
in nadaljuje: »Več spodbujanja podjetniškega duha v šolstvu, še več sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom, predvsem pa več medsebojnega pogovora in razumevanja v smeri zmanjševanja negativne zavisti v Sloveniji, ki je pomemben zaviralni dejavnik za našo uspešnost.«
Mnogi mladi, ki razmišljajo o lastni podjetniški poti, se bojijo narediti prvi korak v podjetništvo, opozarjajo pri Slovenskem podjetniškem skladu. Zanje namreč to predstavlja tveganje, hkrati pa imajo premalo osnovnega znanja o poslovanju, financah, ekonomiji in birokraciji, ki podjetništvo spremlja.
Pri Skladu zato svetujejo, da bi bilo podjetništvo koristno uvesti v šolski sistem oziroma v učni načrt in tako že mlade v različnih šolah seznanjati s pomenom podjetništva. To bi lahko naredili z uvedbo predmetov, kot so podjetništvo, finančna pismenost in marketing.
Mladi bi tako lažje in bolj pogumno ustvarili lastna podjetja. Tudi tako postavljamo temelje podjetniškega okolja, opozarjajo pri Skladu.
Sorodni prispevki
