»Preveč denarja podjetij še vedno leži na nekih računih.«

Luka Podlogar je predsednik uprave NLB Skladov, ki so se uvrstili na drugo mesto letošnje lestvice top 500 malih in srednjih podjetij (MSP). To je bil odličen povod tudi za vpogled v investiranje presežnih sredstev slovenskih podjetnikov in podjetij. Pa tudi za pogled na investiranje v povezavi z geopolitičnimi tveganji in umetno inteligenco.

NLB Skladi so povsem pri vrhu naše letošnje lestvice top 500 MSP. Zelo visoko so tudi Triglav Investments, Sava Infond in Generali Investments.

Ali je investiranje v sklade v Sloveniji končno postalo popularnejše?

Da, v zadnjih letih se to vsekakor dogaja, in sicer po epidemiji, tako v Sloveniji kot v številnih državah EU na zahodu. Čedalje več ljudi se ozira po investiranju na kapitalskih trgih.

Zakaj?

Zagotovo zaradi obdobja nizkih obrestnih mer v preteklosti. Drugi razlog je popularnost bitcoina v preteklih letih. Mali vlagatelji so zato odkrivali vlaganje nasploh. S tem so se začeli razgledovati tudi po drugih naložbenih razredih.

Veliko vlogo je pri tem odigrala tehnologija. Kripto sredstva in delnice so ljudje začeli kupovati na digitalnih mobilnih platformah. Pogledali pa so tudi kakšen podkast in se tako izobraževali. Vmes je nastala cela nova generacija finančnih vplivnežev.

Kako se spreminja profil vlagateljev?

Pri klasičnih produktih, kot so investicijski skladi v Sloveniji, ki imajo večinoma obliko vzajemnih skladov, še vedno prevladujejo vlagatelji, starejši od 40 let. Mlajša populacija bolj investira na digitalnih platformah. Mladi imajo boljši dostop do informacij na različnih družbenih omrežjih. Izobražujejo se, radi eksperimentirajo … Investiranje je vse bolj priljubljeno tudi med njimi.

Koliko pa podjetniki investirajo v sklade?

Podjetniki investirajo lastna presežna sredstva, tudi ob pomoči finančnih svetovalcev. Premalo pa posegajo po finančnih instrumentih, ki so na voljo zato, da bi učinkoviteje plemenitili prosta denarna sredstva svojih podjetij. Preveč tega denarja še vedno leži na nekih računih.

Skladi denarnega trga, ki investirajo v zakladne menice in zelo kratkoročne državne vrednostne papirje ter so izrazito netvegani, so v Sloveniji popolnoma neodkrito področje. Donosi so večji kot na bančnih računih, podjetnik pa lahko ta denar dobi prej kot v petih dneh.

Ali je upravičen občutek, da slovenski podjetniki v večini raje sami poskrbijo za svoja presežna sredstva, denimo z nakupom nepremičnine, kot pa da bi vlagali v sklade?

Po mojih informacijah je tudi to razlog za dvig cen nepremičnin v Sloveniji.

Točno tako je. Škoda, da so podjetniki lahko zelo uspešni v tem, kar počnejo, niso pa nujno strokovnjaki za investiranje. Stanovanjske nepremičnine so relativno nizko donosne, koncentrirane in manj likvidne kot naložbe na kapitalskem trgu.

Ali to pomeni, da so tudi podjetniki zelo emocionalni, ne pa racionalni investitorji, ker svoj denar radi upravljajo sami?

Ne vem. Po mojem mnenju so pri svojem poslu racionalni, sicer ne bi bili tako uspešni. A mogoče nimajo prave pomoči finančnih strokovnjakov, ki bi jim pomagali sredstva naložiti optimalno.

Bolj pa vstopajo v alternativne sklade, kajne?

Da, to je zelo zanimivo. Očitno se bolje identificirajo s takšno naložbeno politiko, ker gre v teh skladih za financiranje projektov. V Sloveniji imamo veliko takšnih skladov, ki vlagajo v rastoča mala in srednja podjetja.

Toda takšen sklad zasebnega kapitala, ki denar vlaga neposredno v zasebna podjetja, je po svoji naravi relativno tvegan in tudi slabo likviden produkt. Čim delež takšne naložbe presega 20 do 30 odstotkov portfelja investitorja, je to tvegano.

Junija ste vzpostavili nov nepremičninski sklad.

Zakaj bodo Slovenci po vašem mnenju spremenili navade in ne bodo več popravljali cevi v lastnih investicijskih nepremičninah, ampak bodo raje vlagali v takšen sklad?

To je prvi takšen sklad v Sloveniji. Vlagal bo v poslovne nepremične in bo hkrati primeren za male vlagatelje, tudi slovenske. Obenem jim ponuja likvidnost, ker
je uvrščen v trgovanje na Ljubljansko borzo. Če vlagatelj želi denar, proda delnico na borzi. Mali vlagatelji imajo radi likvidne naložbe.

Sklad bo investiral v širši regiji – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, lahko tudi drugod v jugovzhodni Evropi. Naložbe bodo razpršene tudi z vidika tipov nepremičnin – pisarniških, industrijskih, logističnih, trgovinskih …

Zakaj naložbe v tej regiji?

Ker so donosi nepremičnin v zahodni in srednji Evropi nekaj odstotnih točk nižji. Trg v JV Evropi se namreč še ni institucionaliziral. Na Poljskem in Češkem je ogromno velikih tujih skladov in institucionalnih vlagateljev, ki vlagajo v nepremičnine. Tam je trg zato dobro likviden in zelo organiziran. Cene v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu pa so nižje.

Slovenija ima rastoče cene stanovanjskih nepremičnin. Mnogi pravijo, da potrebujemo večjo ponudbo.

A če boste vi privabljali male investitorje v svoj sklad, bi se morda zmanjšalo povpraševanje. Drži?

Žal dvomim, da bi se kaj takšnega res lahko zgodilo. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah bo v Sloveniji zagotovo ostalo visoko. Z institucionalizacijo trga poslovnih nepremičnin bodo na naš trg prišli tuji vlagatelji. Imate pa prav, da je ponudbe stanovanjskih nepremičnin premalo, da bi si jih mladi lahko privoščili po normalnejših cenah.

Treba bi bilo ukrepati v celotni verigi: od postopkov umeščanja v prostor do povečanja števila parcel. Pomagajo pa lahko tudi individualni računi (INR). V Veliki Britaniji so se takšni računi razvili v varčevanje za polog mladih za posojilo pri nakupu svoje prve nepremičnine.

Zakaj slovenski vlagatelji še vedno hranijo milijarde na bančnih računih? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi investirali kot Danci ali Nizozemci?

Danci in Nizozemci so bistveno bolj finančno pismeni. Danska je v Evropi na prvem mestu po finančni pismenosti. Nujno je zavedanje, da država ne bo mogla več tako poskrbeti za pokojnino v naši starosti in da je za našo finančno varnost varčevanje na kapitalskih trgih na dolgi rok bistveno bolj donosno kot pa obrestovanje denarja na banki. To zavedanje je v nordijskih državah bistveno večje.

Manjkajo nam mehanizmi, ki ljudi k temu spodbujajo. Uvedli smo individualne naložbene račune, kar je prvi korak k takšnemu razmišljanju ljudi.

Ampak to je v bistvu le ogrevanje …

Tako je, država jih uči s pomočjo individualnega naložbenega računa. To je korenček z davčno ugodnostjo.

Kaj pa stimulira Dance ali Nizozemce?

Na Nizozemskem se v primeru prvega nakupa nepremičnine zmanjša davčna osnova za dohodnino. Drugod države omogočajo ugodnosti pri davkih na kapitalski dobiček. Pomemben pa je tudi obvezen drugi steber pokojninskega sistema. S tem ljudje ustvarjajo neko akumulacijo, denar pa se investira na kapitalskem trgu za rast in razvoj domačega gospodarstva. Na Hrvaškem so ga uvedli leta 2004, danes pa je ta industrija vredna 30 milijard evrov.

Torej približno toliko, kot imamo Slovenci denarja na bančnih računih. 😊

Točno tako.

Kako pa geopolitično tveganje vpliva na naložbene strategije skladov? Kam se selijo naložbe?

Zaradi iranske vojne so se razmere na trgu bistveno spremenile. Na začetku leta 2025 je bila zelo popularna Evropa, zaradi nove vojne pa se je kapital začel seliti iz Evrope, na ameriški delniški trg. Evropa je namreč zelo občutljiva na energetske šoke. Na področju panog pa so porasle delnice podjetij, ki proizvajajo potrošniške dobrine, kot je Walmart.

A v nekaj tednih je bilo stanje že povsem drugačno. Trg je zelo lepo prebavil geopolitični šok in tehnološke delnice so začele vrednosti pridobivati nazaj.

Kakšna bo v prihodnosti vloga umetne inteligence (UI) pri investiranju v sklade?

Vlagatelji se pogovarjajo z UI kot s finančnim svetovalcem. Zelo veliko jih to dejansko počne. UI jim lahko pomaga pri temah, kot so: kako se lotiti investiranja, kako oblikovati svoj portfelj, kakšno je tveganje, kako analizirati finančne instrumente, določene firme, sklade in podobno.

Ali bo UI igrala podobno vlogo kot v medicini, kjer jo ljudje uporabljajo za neke vrste drugo ali tretje mnenje?

Da, absolutno bo tako.

Potem bo vaše delo težje, bolj zahtevno …

Govoril sem o pogovornih oblikah UI, razvijale pa se bodo tudi agentske oblike UI.

Kaj bo to pomenilo za vlagatelje?

To bo pomenilo, da bodo imeli še boljšega finančnega svetovalca z UI v svoji bančni aplikaciji.
Ta jim bo pomagal bolj učinkovito urediti njihove osebne finance. Upajmo, da jih bo mogoče tudi bolj motiviral k vlaganjem. Tako bomo lažje ujeli Dance in Nizozemce.

Toda … Ali bo UI sposobna preprečiti šoke zaradi črednega nagona, ki ga lahko izzove takšen način svetovanja in vlaganja?

Ne vem, a mali vlagatelji, kar je dokazano v številnih raziskavah behaviorističnih financ, pogosto ravnajo po načelih črednega nagona. Lahko se premočno odločijo za naložbe, ki se nato končajo v solzah. Pri zanašanju na UI je zato vedno treba ravnati po zdravi pameti.

Mi jo uporabljamo za analize in povečanje produktivnosti. Ampak na koncu naložbene odločitve še vedno sprejme človek. Nismo še tam, da bi naložbene odločitve sprejemala UI.