»Moja želja je, da bi bila razvojna kapica dvakratnik povprečne plače.«

Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar bi interventni razvojni zakon danes verjetno oblikoval v dveh verzijah. Ne misli pa, da bo odvzem volilne pravice stalno bivajočim tujcem na lokalnih volitvah slab signal za druge tujce, ki bi prišli delat v Slovenijo.

V intervjuju o še več aktualnih temah, tudi o Skoku.

Kateri so trije najpomembnejši ukrepi, ki jih boste poleg razvojnega zakona vpeljali v 12 mesecih in jih bodo podjetja najbolj občutila?

V 12 mesecih moramo oblikovati ekosistem, ki bo omogočal sklade tveganega kapitala. S tem bomo spodbujali rast podjetij, ki imajo potencial visoke dodane vrednosti.

Hkrati je treba na področju delovnopravne zakonodaje oblikovati model, ki sledi načelu prožne varnosti po modelu skandinavskih držav. Tam so glavni pogajalci na eni strani delodajalci, na drugi pa delojemalci. Vlada na podlagi njihovega dogovora samo oblikuje okvir, ki omogoča dogovor socialnih partnerjev …

Ali res verjamete, da se predstavniki delodajalcev in delojemalcev v Sloveniji lahko zmenijo sami?

Da, verjamem. Prihajamo v obdobje, ko se premikamo v družbo dodane vrednosti,
kjer se gospodarstvo zaveda pomena delavcev, hkrati pa se zaveda, da dobrih delavcev primanjkuje. Zanje je zato pripravljeno tudi več plačati.

Hkrati se tudi delavci zavedajo, da brez uspešnih podjetij nimajo svoje karierne prihodnosti. Brez soobstoja in skupnega sodelovanja delodajalcev in delojemalcev ne bo razvojnega skoka.

Slovenija je na lestvici konkurenčnosti IMD padla na 49. mesto. Kateri ukrepi bi omogočili, da bo spet začela plezati po tej lestvici navzgor?

Razbremeniti moramo delo, kar je že v razvojnem zakonu. Treba je dvigniti splošno dohodninsko olajšavo; to je v načrtu v naslednji fazi. Ob nedavnem obisku guvernerja Banke Slovenije sem zaznal tudi izziv, da negotovost gospodarskega okolja povzroča razmere, v katerih kapital, ki ga je sicer veliko, ostaja neinvestiran zaradi strahu pred novimi davčnimi in regulatornimi obremenitvami.

V tem mandatu ne bo dvigovanja novih davkov – razen, če bo šlo za prestrukturiranje davčne obremenitve, a brez dodatnih davčnih obremenitev. Tudi novih administrativnih obremenitev ne bo. V naslednji fazi nameravamo prečesati zakonodajo na področjih gospodarstva in dela s ciljem, da umaknemo vse nepotrebne administrativne obremenitve.

Ali je za konkurenčnost Slovenije in njenega poslovnega okolja dovolj obljuba, da ne bo novih davčnih in birokratskih bremen?

Ne, to ni dovolj. To je zgolj osnova, ki pa daje zelo jasno politično sporočilo.

Kako se boste spopadli z birokracijo?

Na našem ministrstvu sem zaznal nekaj nepotrebne birokracije. Ampak veliko več je je na področjih okolja in umeščanja v prostor.

Res je, toda vi ste gospodarski minister. Od vas podjetja pričakujejo spremembe.

Zagotovo. Demokratom nam je jasno, kaj je treba spremeniti na različnih področjih. Postopoma bomo oblikovali rešitve, s katerimi bomo umaknili vso nepotrebno birokracijo, ki danes bremeni podjetja.

Vsa ministrstva že imajo navodila, naj v poletnih mesecih pregledajo, kje so birokratske ovire. Nato bomo oblikovali semafor ukrepov in spremljali njihove učinke.

Interventni oziroma razvojni zakon, kot ga imenujete, še vedno ni v veljavi …

Sklep državnega zbora je, da o njem ne more biti referenduma. Ta sklep je zdaj na ustavnem sodišču. Če bo ustavno sodišče odločilo, da je referendum kljub temu možen, bomo šli na referendum. Tega se ne bojim. Ljudje se bodo morali odločiti, po kateri poti želijo: po poti statusa quo, kjer se nič ne spreminja, ali po poti oblikovanja učinkovite države …

Ste se s tem zakonom časovno ali vsebinsko mogoče prehitro zaleteli? Bi bilo morda bolje vsebine, ki so ustavno lahko sporne, uvrstiti v en zakon, druge pa v drugega? Zdaj gospodarstvo čaka na ukrepe …

Gospodarstvo čaka na te ukrepe, in če bo prišlo do referenduma, pričakujem,
da se bo gospodarstvo tudi aktivno vključilo v kampanjo za potrditev zakona. Razvojni zakon je nastal kot soglasje razvojnega trojčka, ko še ni bilo koalicije. To je bil temeljni pogoj za sodelovanje v aktualni koaliciji.

Če bi danes v okviru vlade pripravljali podoben zakon, bi verjetno pripravili dva zakona, kot pravite. Ampak navsezadnje se bomo morali v Sloveniji enkrat odločiti.

Ali želimo zavirati vsak ukrep samo zato, ker nekoga motijo nižji davki, ugodnejši pogoji za gospodarstvo in to, da ljudem v žepu ostane več denarja? Ali pa želimo neko uspešno, razvojno Slovenijo?

Ko sem govoril s podjetniki in gospodarstveniki, so mi mnogi zatrdili, da razvojna kapica pri 7.500 evrih bruto na mesec ne zajame mnogih izjemnih inženirjev. Ali jo nameravate v prihodnje postopno zniževati, vsaj realno?

V zakonu piše, da je kapica nominalno pri 7.500 evrih bruto. Z vsakem evrom, ko gospodarstvo raste, se ta meja realno znižuje.

To realno zniževanje njene vrednosti bo potem kar trajalo …

To je trikratnik povprečne bruto plače. Odločitev je takšna izključno zaradi javnofinančnih zadržkov, hkrati pa zato, da se ideja razvojne kapice utrdi. Minister za finance je pred dnevi že povedal, da so učinki tega razvojnega zakona težki 300 milijonov evrov, ne milijardo evrov, kot je trdila opozicija.

Moja želja je, da bi bila razvojna kapica postavljena na dvakratniku povprečne plače. Ampak to zdaj ni javnofinančno vzdržno.

Zakaj pa ni že v razvojnem zakonu rešitve, da bi se razvojna kapica v naslednjih letih postopoma spustila denimo na 2,5-kratnik povprečne bruto plače?

Želja je, da se v naslednji davčni oziroma dohodninski reformi, z naslednjim letom,
to uredi in razvojna kapica realno spusti nižje.

Živimo v zelo negotovih geopolitičnih razmerah. Boste z zunanjim ministrom uvedli kaj novega na področju promocije slovenskega gospodarstva v tujini? Kaj lahko pričakujejo v podjetjih?

Eno od določil v koalicijskem sporazumu napoveduje razmislek o preoblikovanju sistema agencij za spodbujanje in promocijo gospodarstva po modelu Enterprise Ireland, dvostranske vstopne točke za spodbujanje mednarodne izmenjave.

Razmislek o tem bomo opravili v drugem koraku. Trenutno je prednostna naloga ministrstva za zunanje in evropske zadeve, da prevetri mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Z naše strani si želimo vključevanja čim več ekonomskega znanja in čim več gospodarstvenikov, ki bi želeli pomagati pri gospodarski diplomaciji.

Trenutna vlada je zagovornica vitke države. Imamo pa cel kup agencij. Ali ima vlada sploh lahko pregled nad takšnim aparatom različnih agencij?

Vsaka agencija mora biti usmerjena bistveno bolj poslovno in se vesti bolj podjetniško. Slediti mora podjetniškim ciljem, ne birokratskemu odločanju. Danes imamo agencijo, ki naj bi sicer spodbujala gospodarstvo. A njen glavni namen se je zožil na razpise, prek katerih se deli javni denar.

Vprašanje pa je, kakšna je dodana vrednost uporabe razdeljenih milijonov, še posebej v primeru spornih razpisov, ki so pozneje razveljavljeni. Danes vidimo posledico prek tožb v skupni vredni 32 milijonov evrov.

Govorite o velenjski Spiritovi aferi?

Da.

Ali verjamete, da Slovenija, kljub znanim demografskim trendom, lahko gospodarsko raste naprej brez večjega prispevka novih tujih delavcev?

V tem trenutku je tujih delavcev že 16 odstotkov, kar je relativno visoko. To vprašanje ima dve plati. Ne bi samoumevno prikimal, da na področju demografije ne moremo narediti ničesar. Z dobro družinsko politiko, s politiko spodbujanja mladih k oblikovanju družine, s perspektivnim okoljem za delo in bivanje ter z reševanjem stanovanjskih izzivov, je mogoče spodbuditi veselje do življenja in tudi povečati rodnost. Predvsem na dolgi rok.

Drži, toda ali bo to dovolj?

V vmesni fazi potrebujemo preusmeritev v sektorje z višjo dodano vrednostjo, s tem pa bodo višje tudi potrebe po višje kvalificirani delovni sili. To pomeni, da mogoče nimamo toliko težav kot nekatere druge države, ki so uvažale veliko nizko kvalificirane delovne sile.

Podjetja se glede postopkov za zaposlovanje tujcev zelo pritožujejo. Čakajo, izgubljajo posle, denar …

Drži. To je ena od nalog, ki se je bomo lotili.

Pred volitvami ste z drugimi koalicijskimi strankami poudarjali, da mora biti delo bolje nagrajeno. Zakaj ste potem v vaši stranki podprli odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem s stalnim bivališčem? Ti so pravzaprav najbolj integrirana skupina tujcev.

Nekdo, ki dlje časa živi v Sloveniji, si tu ustvari svojo družino in ostane, lahko pridobi volilno pravico s pridobitvijo državljanstva.

Ampak ti ljudje plačujejo prispevke za pokojninsko blagajno in davke, s katerimi se financirajo javne storitve …

V marsikateri državi EU nimajo volilne pravice.

Imajo pa jo v skandinavskih državah, po katerih se radi zgledujemo …

Nimajo pa česa drugega. Sam iz tega ne bi delal večje težave.

Vaša stranka ni podpisala zakona, ko je bil predan v postopek, na koncu pa ste glasovali zanj. Zakaj ta diskrepanca?

Kakšna diskrepanca?

Da niste podprli zakona na začetku postopka, pri glasovanju pa ste ga podprli.

Nismo ga dali v proceduro, ampak ko je bil v proceduri, smo ga pa podprli.

Nekateri se sprašujejo, zakaj ste tako ravnali. Ste popustili zaradi kakšnega drugega dogovora?

Ne, ne. Ne vidim razloga, zakaj bi nekdo, ki nima državljanstva, nujno moral odločati in voliti.

Argument je ta, da plačujejo prispevke za zdravstvo, prispevke za pokojnine zdajšnjih upokojencev in druge davke …

Ampak oni so prišli v Slovenijo zaradi dela. Niso prišli zaradi volitev.

Z vidika interesov gospodarstva ni bilo najbolje videti zapisov razočaranih tujcev in drugih na družbenih omrežjih. To verjetno ne bo dober signal drugim dobrim kadrom, ki bi lahko prišli v Slovenijo.

Mislim, da to ne bo imelo velikega učinka.

Kaj bodo prvi konkretni ukrepi na področju socialnih transferjev, da bodo bolj
spodbudni za iskanje službe?

Prvi je nadzor. Treba ga je okrepiti. Če otroci ne hodijo v osnovno šolo, potem družina po zakonu ne more prejemati socialne podpore oziroma otroških dodatkov. Vpeljati je treba načelo odgovornega upravičenca. Prejemnik socialne podpore mora spoštovati pravila in zakone. Če jih večkratno krši, potem izgubi tudi pravico do podpore. Uvedli bomo tudi javna dela za brezposelne.

Kakšna bodo ta javna dela?

Takšna kot v drugih državah. Pomagali bodo pred šolami, da otroci varno prečkajo cesto, ali pa bodo popoldne na igriščih pazili, da med njimi ne pride do kakšnih kršitev …

Bodo varnostniki?

Ne.

Varuhi? Reditelji?

Nekakšni socialni varuhi, ki skrbijo za red. Če se bo kaj zgodilo, pa bodo lahko obvestili ustrezne službe oziroma tiste, ki lahko ukrepajo. Tudi v številnih zavodih najbrž potrebujejo koga za pomoč.

Pred 10 dnevi se je začel postopek za ustanovitev Skoka in drugačno povezavo vseh organov pregona in pravosodja za pregon korupcije. Kaj je vaš primarni cilj, ki ga želite doseči s Skokom v prvih dveh letih?

S tem sistemom bomo tožilcem procesno olajšali pregon ali preiskavo tako, da bomo po zgledu evropskih tožilcev uvedli tožilsko preiskavo. To lahko postopek skrajša tja do 16 mesecev. Na Hrvaškem je podobna organizacija Uskok učinkovitejša od slovenske ureditve predvsem zato, ker ima ustrezna procesna pooblastila. Ta bomo zdaj tožilcem in hkrati sodni veji podelili tudi v Sloveniji.

Kakšen bo vaš odziv denimo leta 2028, če bo Skok ukrepal zoper kakšnega državnega sekretarja ali ministra vaše vlade?

Saj zato vzpostavljamo Skok. Pregon funkcionarjev oziroma kazniva dejanja belih ovratnikov bo Skok obravnaval absolutno prednostno.

Kakšen bi bil vaš odziv, če bi Skok ukrepal v primerih, kot je poslanec Mijič?

Skok se bo ukvarjal prav s takšnimi primeri.

Kaj pa, če bo predsednik vlade javno izrazil drugačno mnenje ali sum glede ukrepanja Skoka? Na Hrvaškem premier Andrej Plenković ob vsakem primeru, ki ga obravnava Uskok, takoj poudari, da je ta neodvisen pri ukrepanju, četudi gre za njegove ministre.

Kaj boste storili, če v Sloveniji ne bo tako? Boste odstopili kot minister?

To je hipotetično vprašanje. Govoriva o nečem, kar se še ni zgodilo. A če bi katerikoli funkcionar zagovarjal nekoga, ki je v postopku Skoka, bi se sam osmešil.

Bi bila to rdeča linija, zaradi katere bi odstopili tudi vi?

Rdeča linija je, če država nima institucije, ki na področju korupcije deluje učinkovito. Na koncu pa so volivci tisti, ki morajo na volitvah kaznovati nekoga, ki bi deloval na takšen način.

Ali to pomeni, da boste pregon kriminala prepustili odločanju ljudstva na volitvah?

Ne, sploh ne – prav nasprotno. Zato pa pravim, da se bo ob učinkovitem Skoku politik, ki se bo javno postavil v bran osumljencu, s katerim se bo Skok ukvarjal, osmešil sam. Na Hrvaškem se 95 odstotkov primerov konča obsodilno. Zakon o Skoku smo pripravljali tri mesece. Preigrali smo vse scenarije, da bodo imeli vsi akterji vsa ustrezna pooblastila. Naš namen je, da tudi v Sloveniji dobimo učinkovito protikorupcijsko ustanovo.