»Slovenijo bi verjetno opisal kot skritega prvaka.«

Sandoz bo prek svojega podjetja Lek do leta 2029 v Slovenijo vložil več kot milijardo evrov. Ta obsežni investicijski cikel krepi vlogo Slovenije kot enega ključnih svetovnih središč za proizvodnjo in razvoj bioloških podobnih zdravil (biosimilarjev). Nastalo bo približno 800 novih delovnih mest.

Med največjimi naložbami so razvojni center za biosimilarna zdravila v Ljubljani, visokotehnološki proizvodni center za biosimilarje v Lendavi ter nov center za biološka zdravila ob letališču Brnik.

Z Alexom Kalomparisom smo se pogovarjali o tem, zakaj Sandoz tako intenzivno investira v Slovenijo.

Zakaj Slovenija? Zakaj ste za svoje »evropsko farmacevtsko in biosimilarno središče« izbrali prav Slovenijo?

Slovenija združuje kombinacijo prednosti, ki je v današnjem izjemno konkurenčnem svetovnem okolju vse redkejša. Ima dolgo in spoštovano farmacevtsko tradicijo, visoko izobraženo delovno silo ter močne inženirske in znanstvene zmogljivosti, poleg tega pa strateško lego v samem osrčju Evrope. Enako pomembna je za nas kultura, ki jo tukaj doživljamo: močan občutek odgovornosti, sodelovanja in zavezanosti kakovosti.

Pomembna prednost je tudi tesna povezanost Leka s širšim slovenskim znanstveno-raziskovalnim ekosistemom. Že danes vidimo odlično sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi institucijami in širšim inovacijskim okoljem, kar je bistveno na naprednih področjih, kot je biotehnologija.

Kateri dejavniki so bili pri teh investicijskih odločitvah najbolj odločilni?

Vedno gre za rezultat edinstvene kombinacije dejavnikov, ki delujejo skupaj. V Sloveniji je izstopala predvsem močna usklajenost med znanstveno strokovnostjo, industrijskimi zmogljivostmi, obstoječo infrastrukturo in sodelovalnim ekosistemom, ki podpira dolgoročno inovativnost in rast.

Enako pomembna je bila zmožnost graditi konstruktivna partnerstva med različnimi deležniki, od akademske sfere in industrije do širšega institucionalnega in političnega okolja. Pri naložbah z dolgoročnim horizontom, kot so biosimilarji, so stabilnost, predvidljivost in skupno razumevanje strateškega pomena farmacevtske industrije izjemno dragoceni.

Zakaj Sandoz tako intenzivno investira v biosimilarje?

Trdno verjamemo, da bodo biosimilarji igrali ključno vlogo pri prihodnji trajnosti zdravstvenih sistemov. Niso zgolj orodje za zniževanje stroškov, temveč bistven del odgovora na naraščajoče globalno breme kroničnih in kompleksnih bolezni v času, ko so zdravstveni proračuni povsod pod vse večjim pritiskom. Biosimilarji pomagajo razširiti dostop do naprednih zdravljenj, hkrati pa zdravstvenim sistemom omogočajo, da vire preusmerijo v inovacije in širšo oskrbo pacientov.

Hkrati vstopamo v obdobje, ki ga vidimo kot »zlato desetletje« biosimilarjev. Med letoma 2026 in 2036 naj bi biološka zdravila v ocenjeni vrednosti okoli 320 milijard ameriških dolarjev izgubila ekskluzivnost. To ustvarja veliko priložnost za razširitev dostopa do visokokakovostnih bioloških terapij za milijone pacientov po svetu.

Vpliv biosimilarjev je že zelo otipljiv. Od njihove uvedbe leta 2006 so biosimilarji v zdravstvu ustvarili približno 56 milijard evrov kumulativnih prihrankov, hkrati pa omogočili približno 7 milijard dni zdravljenja pacientov.

Švicarska podjetja veljajo za zelo previdne investitorje. Kaj vas je pri Sloveniji najbolj pozitivno presenetilo, in kaj vas je najbolj zmedlo?

Ne bi rekel, da nas je Slovenija nujno presenetila, saj imamo v državi že dolgo zgodovino in močno prisotnost. Izkušnja je bolj dosledno potrjevala pričakovanja, ki smo si jih ustvarili skozi mnoga leta, zlasti glede kakovosti strokovnega znanja, profesionalnosti, zanesljivosti in zavzetosti ljudi in institucij tukaj.

Cenimo tudi konstruktiven in odziven pristop, ki smo ga izkusili pri različnih deležnikih, vključno z državo in lokalnimi skupnostmi, pri naših najnovejših naložbah v razvoj in proizvodnjo biosimilarjev.

Tako kot mnogi mednarodni investitorji tudi mi vidimo priložnosti za nadaljnjo poenostavitev, hitrost in predvidljivost pri nekaterih upravnih in regulativnih postopkih. V globalno konkurenčnih panogah imata odzivnost in učinkovitost vse pomembnejšo vlogo pri investicijskih odločitvah.

Kako pomembna je farmacevtska vloga Slovenije v dolgoročnih načrtih Sandoza?

Slovenija ima znotraj Sandoza zelo pomembno strateško vlogo in vse bolj postaja pomembno središče za razvoj in proizvodnjo biosimilarjev. Obseg naših nedavnih naložb jasno odraža naše dolgoročno zaupanje v strokovno znanje, zmogljivosti in potencial države na tem izjemno naprednem področju.

Hkrati Slovenija igra pomembno vlogo tudi na področju tradicionalnih generičnih zdravil. Tu se nahaja Slovenia Development Center, Sandozov največji razvojni center za generike, ki je že dolgo pomemben del inovacijske in razvojne mreže podjetja.

Ali v Sloveniji najdete dovolj vrhunskih strokovnjakov za potrebe biosimilarjev in biotehnologije? Od kod prihajajo in ali se bo v Slovenijo priselilo tudi več mednarodnih talentov?

Slovenija ima, zlasti glede na velikost države, zelo močno bazo znanstvenih, inženirskih in tehničnih talentov. Povpraševanje po visoko specializiranih strokovnjakih za biotehnologijo in biosimilarje pa po svetu narašča, zato postaja privabljanje, razvoj in zadržanje strokovnjakov v panogi vse pomembnejše povsod.

Zato veliko vlagamo v dolgoročni razvoj talentov prek vrste strateških programov, osredotočenih na zgodnje prepoznavanje in podporo mladim talentom. Ti programi so tesno povezani s slovenskimi srednjimi šolami, univerzami, študentskimi organizacijami in znanstvenimi združenji.

Prav tako smo mednarodno povezani s slovenskimi študenti v tujini in skupnostmi Slovencev, ki živijo po svetu, ter jih spodbujamo, naj se vrnejo in nadaljujejo kariero v Sloveniji. Zaposlene po celotni globalni mreži Sandoza tudi aktivno spodbujamo, naj raziščejo karierne priložnosti v Sloveniji.

Kako konkretno izgleda vaše sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi institucijami?

Naše sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi institucijami je široko, dolgoročno in zelo praktično.

S vsemi tremi javnimi slovenskimi univerzami, pa tudi z vodilnimi raziskovalnimi inštituti, smo podpisali memorandume o strateškem sodelovanju, ki ustvarjajo trden okvir za sodelovanje na področju izobraževanja, raziskav, razvoja in gradnje talentov.

Sodelovanje vključuje skupne raziskovalne projekte, pripravništva, štipendije, mentorstvo pri diplomskih in doktorskih delih ter predavanja in izmenjavo znanja naših strokovnjakov. Slovenske raziskovalce prav tako aktivno vključujemo v globalne projekte Sandoza, zlasti na področjih, kot so napredni razvoj, optimizacija proizvodnje in digitalizacija.

Hkrati sodelujemo pri krepitvi širšega inovacijskega ekosistema. To vključuje podporo novim študijskim programom, sodelovanje s kariernimi centri in študentskimi organizacijami, udeležbo v domačih in mednarodnih raziskovalnih pobudah ter praktične možnosti usposabljanja za študente. Vsako leto pri nas pripravništvo opravi več kot 100 študentov, kar pomaga povezati akademsko znanje z realnimi industrijskimi izkušnjami.

Na kakšen način je Slovenija prekašala druge države pri privabljanju tako velikih naložb?

Slovenijo ni razlikoval en sam dejavnik, temveč kombinacija več prednosti, ki delujejo skupaj. Zelo pomemben vidik je bila zagotovo dolga zgodovina in močna tradicija podjetja Lek, ki letos praznuje 80. obletnico. Skozi desetletja je Lek zgradil poglobljeno strokovno znanje, operativno odličnost in močan ugled.

Ta dolgoletna farmacevtska tradicija je ustvarila zelo trdne temelje za nadaljnje strateške naložbe v napredni razvoj in proizvodnjo, vključno z biosimilarji. Videli smo visoko usposobljene talente, zanesljiv ekosistem, močno sodelovanje med deležniki in zmožnost uspešne izvedbe zelo kompleksnih projektov.

V regiji DACH pogosto govorimo o švicarski natančnosti, nemški učinkovitosti in avstrijski stabilnosti. Kaj je po vašem mnenju »slovenska prednost«?

Slovensko prednost bi opisal kot kombinacijo znanstvene odličnosti, agilnosti in sodelovanja. Obstaja močna sposobnost hitrega prilagajanja, dela med različnimi disciplinami in ohranjanja visokih kakovostnih standardov tudi v zelo kompleksnih okoljih.

Prav tako izstopata občutek lastništva in zavzetosti, ki ju zaznavamo znotraj ekip, skupaj z razmeroma stabilnim poslovnim okoljem in močno industrijsko tradicijo. Za inovacijsko vodeno panogo, kot je farmacija, ta kombinacija strokovnega znanja, prilagodljivosti, zanesljivosti in sodelovanja ustvarja pomembno dolgoročno vrednost.

Kakšen nasvet bi dali drugim multinacionalkam, ki razmišljajo o naložbi v Sloveniji?

Moj nasvet bi bil, naj ne gledajo le na velikost trga, temveč naj se osredotočijo na moč zmogljivosti in ekosistema. Slovenija ponuja visoko usposobljene talente, močno industrijsko znanje, strateški dostop do evropskih trgov ter kulturo, ki ceni kakovost in inovativnost.

Podjetja, ki iščejo dolgoročno ustvarjanje vrednosti, napredno strokovno znanje in zanesljivo izvedbo, lahko v Sloveniji najdejo zelo privlačno in konkurenčno okolje. Država v mnogih pogledih ponuja zmogljivosti, ki so precej večje, kot bi nakazovala njena geografska velikost.

Katere reforme bi Slovenijo naredile še bolj privlačno za globalne investitorje?

Slovenija že danes ponuja mnoge pomembne prednosti, vključno z močnim strokovnim znanjem, stabilnim in razmeroma podpornim poslovnim okoljem ter visoko razvitim znanstvenim ekosistemom. Nedavni ukrepi za izboljšanje davčne konkurenčnosti in večjo privlačnost Slovenije za mednarodne talente so zagotovo pozitivni koraki v pravo smer.

Hkrati je še vedno prostor za nadaljnji napredek, zlasti na področju delovne zakonodaje in upravne učinkovitosti.

Pomembno področje je tudi razpoložljivost specializiranih talentov. Slovenija ima odlične univerze in močne znanstvene zmogljivosti, a kot manjša država seveda naleti na omejitve pri nekaterih zelo nišnih profilih. To pomeni, da morajo podjetja vse pogosteje zaposlovati mednarodno. Hitrejši in enostavnejši postopki za mednarodno zaposlovanje, delovna dovoljenja in preselitev zato postajajo za globalne investitorje zelo pomembni.

Prav tako bo za vzdrževanje dolgoročne rasti in postavitev Slovenije kot še močnejše lokacije za napredne naložbe pomembno nadaljnje vlaganje v izobraževanje, inovacije, digitalizacijo, infrastrukturo in privabljanje mednarodnih talentov.

Po vašem mnenju, ali se lahko Slovenija razvije v regionalno središče za farmacevtske inovacije?

Vsekakor. Slovenija že danes ima številne ključne elemente, potrebne za to: močno farmacevtsko tradicijo, visoko kvalificirane talente, vse bolj povezan znanstveno-raziskovalni ekosistem ter pomembne strateške naložbe v napredni razvoj in proizvodnjo. To je še posebej pomembno na področju biofarmacevtike, enega najhitreje rastočih segmentov svetovne farmacevtske industrije.

Obstaja tudi jasna ambicija, da se biotehnologija pozicionira kot ena vodilnih slovenskih panog in da se država še bolj okrepi kot privlačna evropska destinacija za inovacije, naložbe in visoko usposobljene talente. Za dosego tega bo potrebno nadaljnje sodelovanje med industrijo, akademsko sfero, raziskovalnimi institucijami in oblikovalci politik.

Dober primer je Biotech Hills, poslovni pospeševalnik, ki povezuje ključne industrijske in akademske deležnike v podporo inovacijam in razvoju na področju biotehnologije. Sandoz in Lek kot eden od ustanovnih članov aktivno prispevata k prihodnji rasti slovenskega biotehnološkega ekosistema.

Kako pomembne so takšne naložbe za evropsko farmacevtsko suverenost in odpornost?

Izjemno pomembne so. Nedavne globalne motnje so razkrile, kako ranljive lahko postanejo farmacevtske dobavne verige, kadar je proizvodnja in izdelava učinkovin močno koncentrirana zunaj Evrope. To je še posebej pomembno za generična zdravila, ki predstavljajo hrbtenico sodobnih zdravstvenih sistemov in tvorijo večino kritičnih zdravil, uporabljenih po Evropi.

EU vse bolj daje prednost farmacevtski odpornosti in varnosti oskrbe. Z pobudami, kot je Akt o kritičnih zdravilih (Critical Medicines Act), Evropa krepi lokalno proizvodnjo, diverzificira dobavne verige, zmanjšuje strateško odvisnost in izboljšuje dolgoročno razpoložljivost nujnih zdravil.

V tem kontekstu so naložbe v farmacevtski razvoj in proizvodnjo v Evropi strateške naložbe v zdravstveno varnost, odpornost in dolgoročno zmožnost Evrope, da pacientom zagotovi zanesljiv dostop do nujnih zdravil.

Ali lahko po letu 2029 pričakujemo dodatne naložbe Sandoza v Slovenijo?

Slovenija ostaja strateško pomembna lokacija za Sandoz, naše trenutne naložbe pa jasno odražajo dolgoročno perspektivo. V državi še naprej vidimo močno strokovno znanje, zmogljivosti in razvojni potencial.

Prihodnje investicijske odločitve bodo seveda odvisne od poslovnih potreb, razvoja trga in strateških prioritet v tistem trenutku. Vseeno pa Slovenijo vidimo kot lokacijo z močnim potencialom za nadaljnjo rast in pomembno vlogo znotraj naše globalne mreže biosimilarjev.

Če bi morali Slovenijo opisati managerju iz Züricha ali Frankfurta s pomočjo ene poslovne metafore, ali bi bila to bolj »skriti prvak«, »startup nacija« ali »najbolje varovana skrivnost Evrope«?

Slovenijo bi verjetno opisal kot skritega prvaka. Gre za državo z visoko razvitim strokovnim znanjem, močnimi industrijskimi zmogljivostmi in impresivnim inovacijskim potencialom, ki pa je v mednarodnem prostoru včasih še vedno podcenjena.

Kar dela Slovenijo posebej zanimivo, je dejstvo, da združuje zanesljivost in kakovost, ki ju pričakujemo od uveljavljenih industrijskih okolij, z agilnostjo in prilagodljivostjo, ki ju pogosto povezujemo z manjšimi, izjemno prilagodljivimi gospodarstvi. Ko mednarodna podjetja to izkusijo na lastni koži, se zaznave običajno hitro spremenijo.

Kaj bi rekli švicarskemu izvršnemu direktorju, ki Slovenijo še vedno vidi predvsem kot majhen trg, ne pa kot strateško industrijsko lokacijo?

Rekel bi, da strateškega pomena v današnjem globalnem gospodarstvu ne določata več predvsem velikost prebivalstva ali obseg domačega trga. Vse pomembnejši postajajo zmogljivosti, talenti, inovacijski potencial in zanesljivost.

Slovenija ponuja napredno znanstveno in industrijsko strokovno znanje, odlično povezanost znotraj Evrope ter dostop do visoko kvalificiranih strokovnjakov. Za znanjsko intenzivne panoge, kot je farmacija, so ti dejavniki pogosto veliko pomembnejši od velikosti lokalnega potrošniškega trga.