»Zaklonišče je mogoče kupiti za 59.000 evrov do 300.000 evrov.«

Uroš Kokovnik je direktor in lastnik podjetij Scara-Tec in Scara Group iz Slovenje vasi pri Hajdini. Med drugim se ukvarja s hibridnimi pametnimi zgradbami za varno prihodnost, statičnimi in mobilnimi zaklonišči ter z opremo za vzdrževanje in servisiranje zaklonišč z napredno avtomatizacijo. Z razvojem naprednih balistično odpornih rešitev vstopa tudi v obrambno industrijo.

Kako in zakaj je skupina Scara vstopila na področje obrambnih projektov? Je bila to strateška odločitev ali hipni odziv na razmere na trgu?

Osnovno idejo smo začeli razvijati leta 2019, v času pandemije. Začeli smo razvijati koncept celice, ki bi bila udobna za bivanje, hkrati pa bi zagotavljala visoko stopnjo varnosti, v tem primeru pred virusom covida.

Na podlagi tega je nastala tudi pametna zgradba za varno prihodnost, ki je leta 2023 prejela zlato regijsko priznanje za najboljšo inovacijo, bronasto pa na nacionalni ravni. Takrat je bilo podjetje najperspektivnejše mlado podjetje v Podravski regiji.

Čemu je namenjena pametna zgradba za varno prihodnost?

To je nov koncept vsakodnevnega bivanja ter hibrid med zakloniščem in klasično hišo.

Zaklonišča se delijo v dve skupini. V prvo skupino sodijo javna zaklonišča, v katera se 40 let ni nič vlagalo. Javna zaklonišča so vedno namenjena minimalnim standardom preživetja. Ta minimalni standard preživetja pomeni, da je treba prilagoditi svoje življenjske funkcije na minimum, se prilagoditi drug drugemu in – tudi vonjavam, ki jih vsakodnevno izločamo.

Če bi danes ljudje morali v takšna zaklonišča, bi mnogi zaradi udobja, ki smo ga vajeni, najprej doživeli hud šok. Tega bi dopolnila panika ali kaos, zato bi mnogi milo rečeno raje pobegnili ven. Kar pa je v luči preživetja danes, ko lahko dron prileti skozi okno, bistveno drugače kot v preteklosti.

Druga skupina so zasebna zaklonišča, tudi preurejene kleti. Naša zaklonišča so tehnološko dovršena in močno presegajo minimalne standarde. Ker se drugi proizvajalci zakloniščne opreme držijo minimuma, smo razvili tudi lastna kovinska zakloniščna vrata, ki so zagotovo 10-krat močnejša od zahtev iz pravilnika. S podobno miselnostjo proizvajamo tudi vse druge komponente zaklonišča.

Glavni cilj ni zgolj, da lahko človek preživi nevarno situacijo, ampak da mu to ne povzroča psihološkega pritiska. Zasebno zaklonišče lahko opremimo kot stanovanje ali povsem po želji kupca. Takšno pametno zgradbo bodo navsezadnje uporabljali vsakodnevno.

Kakšno je trenutno povpraševanje po zasebnih zakloniščih doma in v Evropski uniji?

Povpraševanje se je povečalo, pri čemer so se ljudje začeli zavedati, da naše varnosti ne ogrožajo samo vojne, temveč tudi vremenske in podnebne spremembe. Mnogi razmišljajo, da bi zasebno zaklonišče kupili prav zaradi slednjih.

Imate že kupce za zasebna zaklonišča v Sloveniji?

Vsekakor. Kupci povprašujejo po različnih produktih. Eni želijo v zaklonišča preurediti svoje kleti. Drugi se odločijo za vgradnjo prefabriciranega produkta – zaklonišča. V zadnjem obdobju pa opažamo tudi povišano povpraševanje po pametnih zgradbah za varno prihodnost, ki jih načeloma ločujemo od zaklonišč.

Kakšna je hiša za varno prihodnost?

Moja vizija je, da bi gradili drugačne hiše, kot jih poznamo zdaj. Koncept hiše smo postavili na glavo. Najprej želimo, da je vsaj ničenergijska. To je mogoče le tako, da jo vgradimo v zemljo in tja postavimo bolj intimne prostore, kot so spalnice in kopalnice. V nadzemnem delu pa bi ostali prostori, ki jih uporabljamo podnevi, kuhinja z zimskim vrtom, WC in atrij s pogledom v naravo.

V takšni hiši ne potrebujemo presežkov električne energije, s katero bi pozimi morali greti, poleti pa hladiti prostore. To je hkrati pametna hiša in zasebno zaklonišče.

Kje prodate največ takšnih vaših produktov?

Prestižnejše izvedbe so zanimive za trge Avstrije, Nemčije in Francije. Navadne pa na območjih blizu vojne, torej blizu Ukrajini: v baltskih državah, na Poljskem, tudi na Slovaškem.

Kaj je v takšnih zakloniščih tehnološko pomembno?

Zelo pomembne so tri zadeve: zrak, voda in elektrika. To so trije osnovni pogoji za bivanje človeka v izolaciji. Naša tehnologija s senzorji omogoča avtomatsko spremljanje zraka: ali je čist ali umazan, s čim je kontaminiran … Lastni zalogovniki vode in energije pa v primeru katastrof zagotavljajo polno samooskrbo tudi v najstrožjih režimih.

Na primer, če senzorji zaznajo grožnjo kemične ali pa biološke kontaminacije, naš objekt UnderPearl obvesti lastnika in druge osebe, naj se umaknejo v zaklonišče in se hermetično zaprejo, kjer se sistem preklopi v režim popolne avtonomije – popolne izolacije od zunanjega sveta.

V popolni izolaciji, podobno kot na vesoljski postaji, sistem odvaja strupene izdihane snovi in dovaja optimalno količino kisika za normalno bivanje. Tudi vsi drugi sistemi se odklopijo iz omrežij in zunanjih sistemov ter preklopijo na polno samooskrbo.

V drugih, manj kritičnih situacijah, kjer ni potrebe po hermetični izolaciji, je zunanji zrak mogoče filtrirati, vodo pa še vedno zajemati iz omrežja. Krmilni sistemi, senzorji in zasloni nam povedo, kaj moramo narediti, tako da je upravljanje otročje lahko. Seveda pa poleg polne digitalne avtomatizacije omogočamo tudi mehansko spremljanje in upravljanje celotnega sistema.

Kdo so zasebni in kdo javni kupci teh izdelkov?

Zasebni kupci so ljudje, ki ta nakup dojemajo kot investicijo za svojo varno prihodnost, zagotavljanje nadaljevanja rodu, hkrati pa želijo povišati vrednost svoje nepremičnine. Pri javnih zakloniščih pa so investitorji večji javni sistemi, kjer investitorje zanima naša oprema, ki bi jo vgradili v ta zaklonišča.

Žal zaradi minimalnih zahtev v pravilnikih o zakloniščih ves ta napredek zasebnih zaklonišč širši javnosti ne bo na voljo, saj v skladu s pravilniki zadošča tudi 40 in več let stara tehnologija. Ljudje pa so morda tudi preveč apatični, ko se govori o njihovi lastni varnosti.

Torej želi država javna zaklonišča spraviti na vzdržno raven?

Kaj pa je vzdržna raven? Smiselno bi bilo temeljito posodobiti javna zaklonišča in jih pripraviti na naslednjih 50 let. Ampak preteklo bo še precej vode, preden se bo to zgodilo.

Kakšne želje pa imajo zasebni kupci? Ali ste naleteli na kakšno zelo nenavadno željo?

Različne želje imajo. Mi lahko vsako celico spremenimo v karkoli. Tudi v moški brlog – tam se lahko brezskrbno pokadi cigaro, pa sosed na fotelju ne bo zavohal dima.

Ena od strank je želela imeti zaklonišče z absolutno nadzorovano vlago in temperaturo. Tam je namreč želela shranjevati svoje dragocene predmete. Zaklonišče je v tem primeru služilo kot zaščita pred kriminalom. V bistvu smo naredili velik trezor, v katerem lahko kupec z družino preživlja prosti čas in uživa v svojih dragocenostih.

Kakšne pa so cene zaklonišč in pametnih hiš za varno prihodnost?

Zaklonišče je mogoče dobiti od tistega za osnovno preživetje za 59.000 evrov pa do 300.000 evrov. Cene pametnih hiš za varno prihodnost pa se začnejo pri 300.000, 400.000 evrih.

Ali kakšna takšna hiša že stoji v Sloveniji?

Stoji. Eno hišo v Sloveniji že imamo.

Ali snujete še kakšne obrambne projekte?

Razvili smo koncept COMPOD – komandne postaje za vodenje brezpilotnih sistemov. Ta celica je balistično odporna, nadzemna, mobilna in drugačne oblike. Z več takšnimi celicami pa bi lahko oblikovali tudi mobilni kamp za dualno uporabo.

Kako sodelujete z drugimi podjetniki na obrambnem področju?

Skupaj smo na trgu močnejši, zato smo se z nekaterimi drugimi člani GOIS povezali v konzorcij. Sodelujemo tudi s podjetji, ki so že aktivna v obrambni industriji. Vsako podjetje ima ekspertize na svojem področju in s tem potencialom, ki ga povežemo skupaj, ustvarjamo izjemne proizvode, namenjene najtežjim razmeram.

Je na vidiku kakšno mednarodno sodelovanje pri takšnih produktih?

Kot skupina smo prisotni že v petih državah, tako da aktivno odpiramo nova mednarodna partnerstva. Za naše produkte se zelo zanimajo hrvaško ministrstvo za obrambo, države Bližnjega vzhoda in Nemčija, pobude za sodelovanje pa smo prejeli tudi iz Avstralije.

Je kakšna možnost, da bi se vključili v veliki evropski obrambni projekt?

Cilj je vsekakor takšen. Z enim od podjetij smo se že pogovarjali, da bi iz modularnih enot razvili visokoodporen vojaški podzemni podatkovni center.

Kaj bi svetovali podjetnikom in poslovnežem, ki razmišljajo o vstopu v obrambno industrijo?

Če se tega lotijo sami, jim ne bo uspelo. Pomembno je, da se pridružijo kakšnemu konzorciju. Zelo pomembno je, da se združita slovensko znanje in proizvodnja.

Poleg tega je to tek na dolge proge. Razmišljati je treba o dualni rabi ali celo o več možnih namenih izdelka. In zavedati se je treba, da so spremembe na tem trgu zelo hitre.

Pred tremi meseci smo imeli produkt, ki je bil takrat še zelo aktualen. Zaradi spremenjene strategije bojevanja danes že ni več tako privlačen.

Kakšno bo zaklonišče v prihodnosti, denimo čez deset let?

Mi imamo zaklonišče prihodnosti, razmere pa bodo dokončno določile, kakšen bo razvoj. Naša zaklonišča že imajo popolno avtonomijo. So povsem avtomatizirana, vsa pa imajo tudi vse potrebne funkcije za ročno upravljanje.

Nadgradnja je potem samo še v komplementarnih produktih in uporabi novih materialov. Eden takih produktov je umetni list za umetno fotosintezo. Ta je že v razvoju. S tem bi rešili vprašanje samooskrbne proizvodnje kisika. Precej pa bo narejeno tudi pri združevanju umetne inteligence in komunikacije ter pri ohranjanju civilizacijskih posebnosti ljudi.

Vrniva se še malo k ničenergijskim hišam, pri katerih bi ljudje živeli pod zemljo. Kako psihološko prepričati ljudi, da bi živeli v takšnih zgradbah?

To smo rešili že v pametnih zgradbah za varno prihodnost. Zgodovinsko gledano, ko ljudje še niso poznali klimatskih naprav in je bilo zunaj vroče, so šli z veseljem v klet, se tam družili in hkrati ohladili.

Zdaj lahko pod zemljo že simuliramo dnevno svetlobo, UHD kamere in celostenski zasloni pa nam pričarajo svet kjerkoli nad zemljo. Vzdrževanje je minimalno. Možnost upravljanja kisika v enoti nam lahko poustvari ozračje amazonskega gozda. V ekonomskem smislu bodo v prihodnje kupci iskali rešitve, kot je naša, ker ustvarjajo presežke energije in lahko s tako stavbo celo služijo …

Kdaj bodo torej v modi?

Varnost načeloma ni modna muha, ampak skrb za nadaljevanje vrste. Če temu dodamo še varčnost, je to precej dobra kombinacija. Časovno pa se bomo morda že čez kakšnih pet let še bolj zavedali, kakšne so prednosti takšnega bivanja ob vremenskih, pa tudi geopolitičnih nihanjih.