Že skoraj 100 uspešnih podjetnikov pomaga novim startupom
V skladu SGF je zbral že skoraj 100 posameznikov, med njimi so mnogi znani startupovci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ki bodo vlagali zasluženi denar nazaj – v startupe iz regije: slovenske, hrvaške, srbske …
Kdo vse od znanih oseb je vključen v povratni startupovski investicijski cikel, v novo generacijo startupov prek SGF?
V mlada tehnološka podjetja preko našega sklada investirajo ustanovitelji in zgodnji zaposleni podjetij, kot so Outfit7, Sportradar, Outbrain, NiceLabel, Celtra, Httpool, Photomath, Microblink, Nordeus in še mnogi drugi. V sklad investirajo tudi podjetniki, ki so zgradili uspešne zgodbe brez investicij tveganega kapitala. Trenutno je vključenih že skoraj 100 posameznikov iz celotne regije.
Gre torej za posameznike, ki so bili uspešni na svoji poslovni poti in se zavedajo, da je v naši regiji še ogromno potenciala. Investicije v mlada tehnološka podjetja postajajo vedno bolj pogost del investicijskih portfeljev.
Zakaj ste se odločili za investiranje v nove startupe?
Tako kot razvitejše države pred nami gre naša regija čez tranzicijo iz storitvenih v podjetja, ki se osredotočajo na razvoj svojih produktov. Ta lahko ustvarjajo še precej večjo dodano vrednost.
Verjamemo v to, da naslednja generacija podjetnikov premore ogromno potenciala, ki ga lahko izkoristi za grajenje še uspešnejših poslovnih zgodb. Takšne podjetnike in njihove ideje tudi iščemo in jih skušamo podpreti tako s finančnimi investicijami, kot tudi z mentorstvom, znanjem in povezavami v poslovnem svetu.
Naše skupno poslanstvo je pomagati naslednji generaciji ambicioznih podjetnikov zgraditi 10x večja podjetja.
Skupnost, ki jo gradimo, je izjemno pomembna. Aktivno spodbujamo naše podjetnike, da si medsebojno pomagajo na različnih področjih in izkoristijo sinergije, ki jih ekosistem ponuja. Naše skupno poslanstvo je pomagati naslednji generaciji ambicioznih podjetnikov zgraditi 10x večja podjetja.
Ponosni smo, da smo ‘founders for founders’ sklad, kar je sicer redek pojav v regiji. To je naša ključna konkurenčna prednost. V administrativnem smislu je vodenje takšnega sklada gotovo zahtevnejše. Vendar omogoča tesen stik s velikim številom posameznikov, ki močno prispevajo k večji uspešnosti delovanja sklada.
V katerih državah vse (bo)ste investirali?
Naš fokus investiranja so v prvi vrsti ambiciozni podjetniki, ki so povezani z regijo. Poleg Slovenije sta ključni še Hrvaška in Srbija, saj je trg v teh treh državah znotraj regije trenutno najbolj razvit in tako ponuja največ možnosti za investicije.
Pri sedežu podjetij, v katera investiramo, se geografsko ne omejujemo. V preteklosti smo tako že izvedli investicije npr. v ameriška, danska, avstrijska, izraelska in madžarska visokotehnološka podjetja.
Bolj kot geografsko poreklo je za nas pomembno, da podpremo visokotehnološka podjetja v njihovi zgodnji fazi, da premorejo velik potencial za hitro globalno rast in ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega.
Aktivno sodelujemo tudi z izkušenimi investitorji iz drugih držav in jih povezujemo z našim ekosistemom. Pogosto je za takšne investitorje celotna naša regija premajhna, da bi tukaj gradili svojo samostojno prisotnost, zato se zanašajo na naša lokalna priporočila.
Koliko vidite investicijskih priložnosti med startupi v Sloveniji v primerjavi z drugimi trgi v regiji, denimo Hrvaško in Srbijo?
Poslovno okolje v Sloveniji ni idealno. Podjetniki se pri svojem poslovanju srečujejo s premnogimi administrativnimi ovirami. Obdavčitev dela je visoka. Posledično so neto plače nižje. Vključevanje zaposlenih v lastništvo je zastavljeno povsem neoptimalno. Zaposlovanje tujih strokovnjakov praktično ni mogoče. V tujino recimo letimo preko Zagreba. In še bi lahko našteval.
Veliko mladih se zato odloča graditi svojo poslovno pot v tujini. Tisti, ki imajo to možnost, začnejo ta prehod že med študijem.
Veliko mladih se zato odloča graditi svojo poslovno pot v tujini. Tisti, ki imajo to možnost, začnejo ta prehod že med študijem. Vendar pa slovenski podjetniki dokazujejo, da se kljub nestimulativnemu poslovnem okolju da zgraditi uspešne zgodbe tudi pri nas. Sprašujem se samo, kako uspešni bi lahko bili, če bi tudi država podpirala ta proces.
Še Nemčija, ki je po navadi bolj konzervativna, z davčnimi olajšavami spodbuja svoje gospodarstvo, da bi podjetja več vlagala v domače gospodarstvo. Hrvaški in srbski ekosistem startupov se po drugi strani v zadnjem obdobju pospešeno razvijata.
Zakaj?
Lahko opazimo pozitivne premike pri ustvarjanju optimalnejšega poslovnega okolja za podjetja, privabljanju tujih investicij, pospešeni digitalizaciji ekosistema, kot tudi pri ustvarjanju vse večjega števila dobrih poslovnih zgodb.
Diaspora se vrača v matično državo, pri čemer si pogosto postavlja bistveno ambicioznejše poslovne cilje. Trga tako postajata vse močnejša. Hrvaška in srbska vlada očitno bolj razumeta potrebe gospodarstva in sta prilagodili svojo davčno politiko, olajšali postopek zaposlovanja tujcev ter vključevanje zaposlenih v lastniško sestavo.
Samo kot primer – naša uspešnejša visoko tehnološka podjetja so omogočila na desetine zgodnjim zaposlenim, da so tudi oni ob prodaji postali milijonarji. Koliko bi jih lahko šele bilo, če bi bilo vključevanje zaposlenih v solastništvu stimulirano s strani države?
Kakšne načrte imate s SGF v prihodnje? Koliko več močnih startupov v regiji utegne nastati v primerjavi s preteklim obdobjem?
S skladom želimo vnesti dodatno pozitivno spodbudo k razvoju regionalnega visoko-tehnološkega ekosistema. Na eni strani preko zagotavljanja finančnih sredstev in privabljanja dodatnih naložb v perspektivna podjetja. na drugi strani preko podpore podjetnikov v obliki znanja, mentorstva in povezav, ki jih lahko soustvarimo preko povezav v ekosistemu.
Vendar pa bo za nastanek večjega števila močnih startupov potrebnih še več ukrepov. Za kvantitativen preskok na tem področju bo ključno ustvarjanje bolj stimulativnega poslovnega okolja za podjetja.
Želimo si večje število skladov tveganega kapitala in večjo vključenost institucionalnih investitorjev pri investiranju v novo generacijo regionalnih tehnoloških velikanov. V tujini velik del sredstev za investiranje pride iz pokojninskih skladov, zavarovalnic, dotacijskih skladov ter skladov, ki omogočajo investiranje v tak tip investicij tudi širši populaciji.
Silicon Gardens bo pozneje prevzela naslednja generacija uspešnih podjetnikov, ki z nami delijo naše poslanstvo.
Na sklad Silicon Gardens pa gledamo kot na serijo skladov, katerih vodenje bo pozneje prevzela naslednja generacija uspešnih podjetnikov, ki z nami delijo naše poslanstvo.
Zakaj ni še več globalno ambicioznih podjetnikov v regiji?
Vse skupaj se lahko začne že pri šolstvu. Kot je pred kratkim v enem od intervjujev poudaril kolega Andraž Logar, je v šolstvu moč občutiti pomanjkanje zavedanja, da mladih ne izobražujemo za danes, pač pa za jutri.
Mladi prav tako velikokrat iščejo karierne izzive v delu za velike multinacionalke, ki imajo premalo sedežev v naši regiji. Zato veliko ambicioznih posameznikov že zgodaj odide na delo v tujino, kar označujemo kot beg možganov. Če na to pogledamo s pozitivne strani, lahko na ta način pridobijo ogromno znanja in povezav, ki v njih vzbudijo večje ambicije. Veliko boljše bi sicer bilo, če se jim za delo na globalnih izzivih ne bi bilo treba preseliti iz države.
Ključno za našo regijo je, da te mlade nato privabimo nazaj. Da se bo to zgodilo, morajo ti posamezniki v regiji videli dovolj potenciala za svoj lasten razvoj. To vključuje gradnjo zdravega in stimulativnega poslovnega okolja, ki podjetnike spodbuja na njihovi poti.
Da bi tudi sami pripomogli k temu, smo s skladom med ustanovnimi člani Slovenskega Tehnološkega Foruma. Cilj združenja je soustvarjati Slovenijo kot pravno, okoljsko ozaveščeno in socialno družbo prihodnosti. Hkrati si prizadevamo, da postane gospodarstvo ključni dejavnik za ustvarjanje družbene blaginje. To nameravamo doseči s spodbujanjem ustvarjanja visoko kakovostnih delovnih mest in spodbujanjem aktivne udeležbe zaposlenih v lastništvu podjetij.
Sorodni prispevki
