Savinjski in zasavski mejniki preboja: kdo bo potegnil naprej?

Za Zasavje in Savinjsko regijo smo v nekaterih občinah preverili, kakšne ambicije imajo do leta 2030 in kaj napovedujejo.

Najatraktivnejši zasavski projekt: Mesto akrobatov

»Ne gre zgolj za lokalni, ampak tudi za širši regijski projekt,« poudarja župan Matjaž Švagan ob predstavitvi Mesta akrobatov v Trbovljah, v katerega Zasavje usmerja približno 10 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod.

Projekt, ki ga razvija podjetje Dewesoft, bo na več kot 110.000 kvadratnih metrih združil vse ključne faze razvoja izdelkov – od testiranja in prototipiranja do vrhunskega znanja, podpornih storitev in izobraževalnih vsebin.

»Z Mestom akrobatov bo regija pridobila nova delovna mesta, zadržala mlade in izobražene kadre ter okrepila inovacijski potencial,« izpostavlja Švagan.

V Zasavju hkrati razvijajo še druge pomembne projekte

V Zagorju že deluje Ekonomsko-poslovna cona Kisovec II, kjer so se naselila podjetja, med njimi Skitti in Eti, sredstva pa so zagotovljena tudi za razvoj Poslovne cone Rudnik v Hrastniku.

Pomemben razvojni steber predstavlja tudi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT), ki ga razvija Kemijski inštitut. Gre za več kot 32-milijonski projekt, namenjen povezovanju znanosti in industrije ter razvoju baterijskih in vodikovih tehnologij, hkrati pa tudi izobraževanju in prekvalifikaciji kadrov za zeleni prehod.

Velenje: Tehnološki park je gonilo

Osrednji projekt razvoja do leta 2030 je vzpostavitev Tehnološkega parka Velenje, ki bo na več kot 5.000 kvadratnih metrih združeval zagonska podjetja, laboratorije in proizvodne kapacitete. Nastaja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom.

Pomemben razvojni impulz predstavlja tudi preobrazba Stare elektrarne v Center prihodnosti, kjer bodo razvijali rešitve na področjih trajnostne hrane, turizma in krožnega gospodarstva, ob sodelovanju z univerzami.

Občina krepi tudi poslovno infrastrukturo: cona Pesje – vzhod je že skoraj zapolnjena, širijo pa tudi cono Stara vas. Hkrati razvijajo projekt Dolina startupov kot podporno okolje za mlade podjetnike in visokokvalificirane kadre.

Pomemben del strategije je še digitalizacija mesta s platformo Pametno Velenje, ki naj bi izboljšala storitve za podjetja in občane ter omogočila učinkovitejše upravljanje mesta. Z vsemi projekti želijo Velenje pozicionirati kot eno ključnih razvojnih in inovacijskih središč v državi.

Hrastnik: inkubator ter oživljanje poslovnih con

V Hrastniku razvojne ambicije usmerjajo predvsem v krepitev podjetniške infrastrukture in boljšo izrabo obstoječih gospodarskih območij.

»Naš cilj je ustvariti pogoje za razvoj podjetništva in zapolniti obstoječe poslovne kapacitete,« poudarja župan Marko Funkl.

Med ključnimi projekti izpostavlja vzpostavitev podjetniškega inkubatorja Kompreshaus Zasavje, ki naj bi podpiral razvoj novih podjetij. Občina se hkrati osredotoča na zapolnitev poslovnih con Steklarna – TKI in Rudnik ter ureditev cone Dol po izgradnji prometne infrastrukture.

Dodaten poudarek namenjajo spodbujanju obrtništva, tudi z aktivnim pristopom k zapolnjevanju praznih nepremičnin. Razvojno strategijo dopolnjuje še načrt za vzpostavitev učnega trajnostno-tehnološkega parka za otroke in družine, s katerim želijo krepiti podjetniško miselnost že pri najmlajših.

Rogaška Slatina: prostor za 5 podjetij

V Rogaški Slatini načrtujejo vzpostavitev nove gospodarske cone, v kateri bi prostor našlo vsaj pet podjetij, projekt pa naj bi prinesel nova delovna mesta in spodbudil lokalni gospodarski razvoj.

Kljub jasnim ambicijam pa realizacijo zavirajo dolgotrajni in zahtevni postopki umeščanja v prostor, ki bistveno upočasnjujejo začetek investicije.

Na občini poudarjajo, da se bodo po zaključku teh postopkov lotili komunalne ureditve območja in prodaje zemljišč, s čimer želijo projekt končno premakniti iz načrtov v izvedbo.

Celje: ključna vloga – MAG-NET

V Celju je v ospredju nadaljnji razvoj gospodarskih območij, zlasti izboljšanje komunalne opremljenosti in prometne dostopnosti ter pospešitev postopkov umeščanja v prostor. Pomemben del strategije predstavlja tudi prenova degradiranih območij.

Ob tem želijo okrepiti kakovost lokalnega gospodarstva – z večjo produktivnostjo, višjo tehnološko zahtevnostjo in tesnejšim povezovanjem z znanjem. Ključno vlogo pri tem imajo sodelovanja med podjetji, raziskovalnimi institucijami in razvojnimi pobudami, kot je zavezništvo MAG-NET.