Ženski pogled: 10+ odtenkov umetne inteligence & robotike

V svetu, kjer se robotika in umetna inteligenca (UI) vse hitreje prepletata z vsakdanjim življenjem, postaja ključno vprašanje, kako bosta ti tehnologiji oblikovali prihodnost poslovanja in zasebnega življenja.

Na letošnji prireditvi 500+ podjetnic, ki bo 19. in 20. maja v Ljubljani, bosta svoji viziji med drugimi predstavili Taryn Andersen, predsednica in soustanoviteljica mednarodne neprofitne organizacije Impulse4Women ter Investor Relations Director pri Telegraph Hill Venture Capital, in dr. Maša Jazbec, umetnica, akademska raziskovalka ter vodilna slovenska akterka na področju družabne in kreativne robotike.

Pogled investitorke in graditeljice ekosistemov na eni ter pogled iz presečišča umetnosti, znanosti in robotike na drugi strani sestavljata celovito sliko priložnosti in tveganj tehnološkega napredka.

A. 5 ključnih koristi robotike in UI

Tako Andersenova kot Jazbečeva se strinjata, da tehnologiji prinašata izjemen potencial za razširitev človeških zmožnosti.

1. UI & robotika bosta demokratizirali dostop do znanja

Taryn Andersen poudarja:

»UI in robotika predstavljata strukturni premik, ki bo v naslednjem desetletju drastično povečal produktivnost v velikem obsegu, omogočil hitrejše in bolj informirane odločitve ter demokratiziral dostop do znanja, ki je bilo prej omejeno na peščico.«

Maša Jazbec dodaja praktično razsežnost:

»Avtomatizacija ljudi razbremenjuje fizično napornih in ponavljajočih se nalog ter jim s tem omogoča, da se posvetijo bolj ustvarjalnim in človeško usmerjenim dejavnostim.«

2. Humanoidni roboti bodo obogatili življenje ranljivim

Obema je skupno prepričanje, da bodo tehnologije bistveno izboljšale življenje ranljivih skupin. Andersenova izpostavlja vertikalni UI v zdravstvu, Jazbečeva pa dodaja: »Izboljšuje kakovost življenja; od medicine do oskrbe starejših.« Humanoidni in družabni roboti lahko postanejo pomočniki, ki zagotavljajo družbo in podporo.

3. UI bo okrepila človeške sposobnosti

Tu pride do izraza edinstven pogled Maše Jazbec: »Odpira nove oblike ustvarjalnosti, kjer sodelujeta človek in stroj. V kreativni robotiki robot ni več zgolj orodje, ampak postane soustvarjalec.«

Taryn Andersen vidi priložnost v »human-AI collaboration models – sodelovanje med človekom in UI«, ki človeške sposobnosti krepijo, namesto da jih nadomeščajo.

4. Bolje bomo razumeli kompleksne sisteme

Maša Jazbec: »Omogoča nam boljše razumevanje kompleksnih sistemov, od možganov do družbenih struktur.« To velja tako za medicinsko diagnostiko kot za optimizacijo poslovnih procesov in reševanje podnebnih izzivov.

5. Nove, hiperpersonalizirane izkušnje

Andersenova napoveduje svet »zelo individualizirane izkušnje«, kjer UI deluje kot »kopilot« v zdravstvu, izobraževanju in finančnem načrtovanju.

Jazbečeva pa jo dopolni: »Spodbuja nove oblike komunikacije, tudi med človekom in nečloveškimi akterji.«

B. 5 ključnih tveganj & nevarnosti tehnološkega razvoja?

Tehnološki optimizem, ki spremlja razmah robotike in UI, pa ne sme zasenčiti resnih tveganj, ki jih ta razvoj prinaša. Obe sogovornici opozarjata, da gre pri teh tveganjih pogosto za subtilne, dolgoročne procese, ki jih je težko zaznati, dokler niso njihove posledice že globoko zakoreninjene.

1. Subtilna odvisnost od tehnologije

Maša Jazbec izpostavlja naslednje: »Ena največjih nevarnosti je subtilna odvisnost od tehnologije, ki se ne kaže kot problem, dokler ne izgubimo sposobnosti samostojnega odločanja.« Po njenem mnenju se ta odvisnost razvija postopoma in skoraj neopazno, kar lahko na koncu resno ogrozi človeško avtonomijo in kritično mišljenje.

2. Pristranskost algoritmov

Pomembno tveganje predstavlja tudi pristranskost algoritmov, ki lahko reproducira in celo poglablja obstoječe družbene neenakosti. Taryn Andersen jasno opozarja: »UI sistemi lahko replicirajo in celo krepijo obstoječe pristranskosti, če niso skrbno načrtovani in nadzorovani.«

Maša Jazbec dodaja, da takšna pristranskost »lahko reproducira ali celo poglablja družbene neenakosti«, kar ima lahko daljnosežne posledice za družbeno pravičnost in enakost spolov.

3. Erozija zasebnosti & moč tehnoloških gigantov

Andersenova izpostavlja »rastočo zaskrbljenost zaradi koncentracije moči v rokah peščice tehnoloških igralcev«, medtem ko Jazbečeva opozarja na erozijo zasebnosti, »ki se dogaja postopoma in skoraj neopazno«. Omenjena pojava sta med najbolj skrb vzbujajočimi.

4. Kdo bo odgovoren za napake?

Posebej kompleksno vprašanje je odgovornost. Ko vse več odločitev prepuščamo algoritmom in avtonomnim sistemom, se meja odgovornosti za morebitne napake ali škodo bistveno zabriše. Maša Jazbec na to opozarja z naslednjimi besedami: »Ko odločanje delegiramo strojem, se pogosto zabriše tudi odgovornost za posledice.«

5. Poglobitev družbene neenakosti

Taryn Andersen pa opozarja še na sistemska tveganja, ki izhajajo iz hitrega tehnološkega razvoja: »Regulacija zaostaja za inovacijami, to pa ustvarja negotovost glede odgovornosti in upravljanja.« Hkrati izraža skrb, da avtomatizacija lahko dodatno poglobi družbeno neenakost, »če preusposabljanje delovne sile ne drži koraka« z razvojem tehnologije.

Ob tem obe sogovornici poudarjata, da so ta tveganja še toliko bolj nevarna, ker niso nujno dramatična in vidna takoj, temveč delujejo počasi in strukturno.

Andersenova posebej izpostavlja nevarnost prevelikega zanašanja na algoritmično odločanje, Jazbečeva pa dodaja skrb zaradi možnosti, da bomo zaradi udobja in učinkovitosti tehnologije postopoma izgubili pomembne človeške sposobnosti: »Od samostojnega razmišljanja do globljih medčloveških vezi.«

C. Kako robotika vpliva na odnose in čustva?

Slovenska raziskovalka, ki se intenzivno posveča družabni robotiki, bralcem Podjetne Slovenije ponuja globlji vpogled:

»Ljudje smo izjemno nagnjeni k antropomorfizaciji. Robotom pripisujemo čustva, namene, celo osebnost. To lahko vodi v nove oblike navezanosti, pa tudi v zmedo glede tega, kaj pomeni odnos.«

Po njenem mnenju robotika človeških odnosov ne bo nadomestila, jih bo pa preoblikovala ter na novo opredelila zlasti prisotnost, empatijo in interakcijo. Pri kreativni robotiki pa robot postane soustvarjalec, kar odpira dialog, ki temelji na intuiciji in estetiki.

Meja med človekom in strojem se ne zabrisuje, temveč na novo definira: »Ne gre za to, da bi ljudje postajali stroji ali da bi stroji postajali ljudje, ampak za nastanek hibridnih sistemov – fizičnih, kognitivnih in estetskih. Ta meja postaja bolj dinamična, odvisna od konteksta, uporabe in interpretacije,« razloži.

Č. Kako v tehnologijo, robotiko in investicije privabiti več žensk?

Obe sogovornici se strinjata, da so ovire večinoma strukturne. Tako Taryn Andersen prek Impulse4Women aktivno gradi ekosisteme za ženske v tehnologiji in investicijah, ob pa tem poudarja: »Ovire so v omejenem dostopu do mrež in kapitala, vztrajni pristranskosti pri prepoznavanju vzorcev v investicijskih odločitvah ter pomanjkanju vidnih vzornic. Od leta 2017 se je število žensk podjetnic močno povečalo, a potrebujemo še več žensk tudi na investitorski strani.«

Znanstvenica pri tem dodaja kulturno in izobraževalno razsežnost: »Ključno je ustvariti okolja, kjer se dekleta lahko srečajo s tehnologijo brez predsodkov in pritiska. Pomembni so vzorniki, dostopnost in drugačen narativ: tehnologija ni le inženiring, ampak tudi prostor za družbene, umetniške in humanistične pristope.«

Sogovornici sta podali tudi konkretne ukrepe za vključujoče ekosisteme:

• Investitorji: razširiti tok poslovnih priložnosti, preoblikovati evalvacijske okvire in aktivno vključevati ženske v investicijske odbore.
• Podjetja: že od začetka postaviti raznoliko vodstvo.
• Politični odločevalci: vzpostaviti spodbude za vključujoče podjetništvo.
• Ekosistem: razvijati platforme, ki ženske povezujejo s kapitalom, mentorstvom in globalnimi priložnostmi.

Posebej pomembno vlogo imata umetnost in interdisciplinarnost.

Maša Jazbec iz lastnih izkušanj pove: »Umetnost omogoča kritično distanco in hkrati čustveno vključenost. Interdisciplinarni projekti so tisti, kjer se dejansko zgodi inovacija.« Prav v povezovanju umetnosti z robotiko (kot pri njenih projektih z Yaskawa in Laibach) vidi največji potencial za privlačnejšo in bolj humano tehnologijo.

Prihodnost robotike in UI bo torej toliko boljša, kolikor bolj bomo znali združiti ambicijo, kritično mišljenje in človečnost ter kolikor bolj bomo vanjo vključili različne glasove, zlasti ženske.