Promocijsko besedilo
Za talenti je toleranca pomembnejša kor tehnologija
Živimo v turbulentnih časih. Kaj je za vas ta hip glede prihodnosti največja negotovost in kako se lotevate tega izziva?
Največjo negotovost vidim v politični in gospodarski nestabilnosti po vsem svetu, ki onemogočata dolgoročnejše razmišljanje in načrtovanje. Prav tako v opaznih podnebnih spremembah in okoljski ogroženosti, ki postajata smrtno nevarni za slehernika. Vidim jo tudi v individualizaciji, tekmovalnosti in potrošništvu, ki uničujejo duševno ravnotežje marsikoga.
Podjetnice ne iščete delovnih mest. Ve jih ustvarjate. Koliko delovnih mest ste ustvarili vi? Je bilo kakšno še posebej zanimivo?
Najbolj zanimiva delovna mesta sem ustvarila sebi. Na mojih vizitkah je pisalo ‘igranje z besedami’, ‘vodja oddelka za nove ideje’, ‘Idea Thinker’ in ‘trenerka kreativnosti’.
Sicer pa ljudi, mlade sodelavce, pripravljam na delovna mesta. V zadnjih letih predvsem študentke psihologije, ki prek nas dobijo izkušnje in širino, potem pa odletijo naprej. Sama ne zaposlujem, delam zgolj partnersko.
Kako bi lahko spodbudili Slovenke, da bi se bolj odločale za podjetništvo?
Podjetništvo se lahko gredo samo podjetni ljudje – ljudje, ki jih označuje beseda POGUM. PO je de Bonova beseda za provokativno operacijo in namiguje na kreativnost zunaj ustaljenih vzorcev. UM govori o modrosti, celovitem razmišljanju. G pa ima dve interpretaciji – G kot gravitacija, da ostajaš na trdnih tleh, ali G kot slovita točka strasti, ki jo želimo doseči.
V naši reviji redno objavljamo lestvice najuspešnejših podjetnikov po finančnih rezultatih. Zakaj je na teh lestvicah tako malo Slovenk? Kdaj se bo to spremenilo in kaj bi morali za to storiti?
Nikoli nisem razumela, zakaj je koristno objavljati lestvice finančno najuspešnejših. Prav tako nisem razumela, čemu kopičiti denar – četudi se potem izgovorijo na dobrodelnost. Zakaj ne bi bili dobrodelni, trajnostno naravnani, družbeno odgovorni in etični do vseh živih bitij že zdaj? Zakaj moramo denar kopičiti in ga potem porabljati za popravljanje lastnih kratkoročnih napak?
Zakaj je tako malo žensk? Ker bolje razumejo pomen skupnosti.
Predvidevam, da bomo ženske v nekaj letih prehitele moške tudi v podjetništvu.
Katere tri prednostne ukrepe bi morala izpeljati Slovenija, da bi postala bolj podjetna in razvojna?
Richard Florida je inovativnost meril po treh kriterijih: T – tehnologija, T – talenti in T – toleranca. Ugotovil je, da so najbolj inovativna tista okolja, ki so najbolj tolerantna.
Talenti gredo tja, kjer je toleranca, ne tja, kjer je tehnologija. Slovenska oziroma vsaka družba potrebuje predvsem več odprtosti, zaupanja, vizije, radovednosti – ja, učenja in treningov kreativnosti!
Kdo je vaš največji vzor? Zakaj?
Moj oče, ddr. Matjaž Mulej, ki je govoril o Sloveniji kot inovativni družbi, ko o Sloveniji nihče ni govoril niti kot o ločeni entiteti. Bil je predsednik Zveze inovatorjev Jugoslavije, čeprav je popolnoma netehnični tip – ker ne gre za tehnične izume, gre za ustvarjalno sodelovanje. Kariero je posvetil sistemskemu razmišljanju, inovacijskemu menedžmentu in družbeni odgovornosti.
Ali vam je kdaj žal, da ste se odločili za podjetniško pot?
V klasični službi sem preživela le nekaj let, pa še tam sem se vedla zelo podjetno in podjetniško. Obožujem spremenljivost, akcijo, rezultate. Ni me strah prevzemanja odgovornosti in raje delam partnersko, ker so v tem primeru ljudje bolj zavzeti, hkrati pa tako porabimo manj časa za več učinka.
Ali lahko ženska kreativnost v prihodnje vpliva na večji delež podjetnic med uspešnimi podjetniki? Kakšna so vaša opažanja?
Seveda ne obstajata ženska in moška kreativnost, pač pa samo ljudje, ki se želijo učiti, in tisti, ki se ne. Žal je med moškimi manj takšnih, ki želijo uriti svoje možgane. Zato predvidevam, da bomo ženske v nekaj letih prehitele moške tudi v podjetništvu.
Sorodni prispevki
