8 ovir za uspešno izvozno zgodbo
Matej Rogelj, direktor za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ponuja 4 nasvete za izvoznike, ki iščejo priložnosti na novi trgih:
- Dobra priložnost bi lahko bilo iskanje tržnih niš, ki so manj prizadete zaradi pandemije in energetsko-surovinske krize ali manj konkurenčne.
- Podjetja lahko izkoristijo tudi državno podporo in spodbude za širitev na nove trge, zato kaže preverjati, ali so na voljo kakršnikoli sporazumi ali partnerstva, pravi Rogelj: »Pomembno je vedeti, da se krizne razmere nenehno spreminjajo in da se lahko najboljše priložnosti za širitev sčasoma spremenijo.«
- Dobro bi bilo tudi posvetovanje s podjetjem/institucijo za tržne raziskave, spodbujanjem internacionalizacije ali ekonomskim strokovnjakom.
- Podjetja bi morala opraviti temeljito analizo vsakega novega trga, o katerem razmišljajo, in dobro pretehtati, ali je to izvedljiva priložnost. Dobro bi se morala pripraviti tudi na to, kako nagovoriti kupce, še svetuje Rogelj: »Če sem bolj konkreten: na GZS predlagamo usmeritev pogleda v Savdsko Arabijo in Zaliv. Morda tudi v Južno Korejo in JV Azijo (Vietnam, Indonezija, Singapur).«
Kje so priložnosti za prevzeme?
Težko je reči, kje so v trenutni krizi najboljše možnosti za prevzeme v tujini, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, med njimi panoge in trenutnih razmer na trgu, pravi Rogelj: »Vendar bodo podjetja morda želela razmisliti o iskanju priložnosti v sektorjih, ki jih je kriza manj prizadela, kot sta tehnologija ali e-trgovina.«
Poleg tega bodo podjetja morda želela raziskati priložnosti v drugih državah v regiji, kot sta Srednja in Vzhodna Evropa, saj lahko predstavljajo potencialne rastoče trge in so tudi sicer že tradicionalna destinacija slovenskih izhodnih investicij, dodaja Rogelj.
Eksperimenti na oddaljenih ali novih trgih so rezervirani za redke poznavalce: »Nič nisem omenjal Afrike, kamor je sicer usmerjena pozornost EU (‘nova trgovinska politika’ do soseščine). Ampak zdi se, da je Afrika za slovensko gospodarstvo bolj celina prihodnosti in tako utegne tudi ostati – sploh glede na tamkajšnjo prisotnost Kitajske, Turčije in starih imperialnih sil.«
Promocijsko besedilo
8 tveganj za izvozno naravnana podjetja
Zaradi motenj v dobavah postaja nadomeščanje domače proizvodnje z uvozom vse bolj privlačno, pravi Lidija Vinković iz Spirit Slovenija:
»Pred slovenskimi izvozno naravnanimi podjetji je zato zahtevnejše leto (2023), kot je bilo prejšnje.« Največja tveganja za izvozno poslovanje slovenskih podjetij predstavljajo naslednji dejavniki:
>> 1. energetska kriza (neugodne razmere na trgu plina in morebitno pomanjkanje le-tega, kar bi lahko pripeljalo do krčenja ali ustavitve proizvodnje in s tem tudi rast prihodkov podjetij),
>> 2. energetska draginja (ki podjetjem povzroča težave zaradi velikih stroškov energentov),
>> 3. visoka inflacija (zaradi podražitve energentov in hrane),
>> 4. težave pri pridobivanju kreditov (dvig obrestnih mer),
>> 5. zmanjšanje kupne moči gospodinjstev zaradi vsesplošne draginje,
>> 6. zmanjšanje tujega povpraševanja (manjše povpraševanje po evropskem izvozu, skromnejša rast svetovne trgovine),
>> 7. težave v logistiki in dobavnih verigah ter
>> 8. pomanjkanje razpoložljive delovne sile.
Sorodni prispevki