»V letu 2024 bodo cene nižje.«
Tom Bundgaard je glavni analitik v družbi Mintec. Ta je največji neodvisni svetovni ponudnik globalnih podatkov o cenah surovin in energije, cenovnih napovedi ter tržne analitike za hrano, potrošniške izdelke in investicijsko blago.
Spremljajo 16.000 različnih vrst izdelkov. Vsako leto obdelajo 25 milijonov podatkov. Napovedi pripravljajo za zelo različne skupine izdelkov.
Na nabavni konferenci Združenja nabavnikov Slovenije, ki bo 11. in 12. maja, bo Tom Bundgaard predaval o nestanovitnih cenah surovin in strategijah, ki jih zato potrebujejo podjetja.
V katerih produktivnih skupinah letos pričakujete največja cenovna nihanja, če bi jih primerjali z lanskimi? Seveda če letos ne bo večjih nepredvidenih dogodkov.
Septembra vsako leto pripravimo načrt za prihodnje leto. Septembra lani so bile cene surovin dokaj nizke. Pričakovali smo rahlo rast na začetku letošnjega leta in to se je tudi zgodilo.
Če pogledamo nihanja aluminija od leta 1993, v letu 2022 lahko opazimo najprej velikanski skok cen, nato pa velikanski padec za 50 odstotkov. Trend je bil podoben pri skoraj vseh surovinah.
Ljudje večinoma sploh ne opazijo, da so cene padle za 40 do 60 odstotkov. Padec je dobra novica, ampak nihanje je še vedno ogromno. Cene se hitro spreminjajo.
Nestanovitnost večine cen surovin se bo leta 2023, po dveh letih izjemno visoke nestanovitnosti, zmanjšala. Cene številnih surovin se od jeseni nekoliko zvišujejo. Pred poletjem bodo dosegle vrh in nato spet padle.
Ali pričakujete čedalje blažje nihanje vse do konca leta 2024?
Ko se nihanja nekje sredi letošnjega leta umirijo, bo sledilo padanje cen, vendar bo počasnejše, kot je bilo v letu 2022.
Kakšne pa bodo cene ob koncu leta 2024, če jih bomo primerjali s časom pred norim nihanjem nekje na začetku lanskega leta ali celo nekaj mesecev pred tem?
Pred tem nihanjem smo v Mintecu oblikovali tri ravni za prognozo: visoke cene, normalne cene in nizke cene. Predvidevali smo, da bodo cene v prvem četrtletju 2022 kar visoke. Nato, da se bodo v tretjem četrtletju leta 2022 spustile na raven normalnih cen, kar se je ob koncu leta tudi zgodilo. Zdaj se nekoliko zvišujejo. Mi smo napovedali rahlo zviševanje cen večine surovin do pomladi 2023.
Končalo se bo na ravni normalnih cen, ne nizkih; v spodnjem delu normalnih cen. Ne pričakujemo, da bodo cene spet tako nizke kot pred zadnjo noro rastjo. Cene bodo nižje kot zdaj, ampak nihanja še ni konec.
V letu 2024 bodo cene še nižje, na ravni spodnjega dela normalnih cen. Ne pričakujemo, da bodo padle na tako nizko raven, kot so pred drastičnim cenovnim skokom, bodo pa nižje kot zdaj. Vendar nihanja še niso končana.
Ali je zadnje noro nihanje posledica realnih dejavnikov ali tudi špekulacij?
Odgovor je jasen: špekulanti so del tega sveta. Cene lahko poganjajo nekoliko bolj navzgor in nekoliko bolj navzdol. A tokrat se to ni zgodilo. Velika nihanja se niso zgodila zaradi špekulantov.
Po naši metodologiji spremljajo dejavnike, ki zadevajo cene, razmere v dobavnih verigah, ponudbo, povpraševanje, sezonske vplive, špekulacije in razne druge dejavnike.
»Špekulanti v času drastičnih podražitev niso vplivali na rast cen, ampak na njihovo znižanje.«
Tokrat špekulanti v času drastičnih podražitev niso vplivali na rast cen, ampak na njihovo znižanje. Niso povzročali podražitev, ampak so cene potiskali navzdol. Špekulanti niso odgovorni za velikanske podražitve; naši podatki to jasno kažejo. Stavili so na padanje cen vseh izdelkov.
Zanimivo. Spomnimo se zgodb o interesih ameriških prehrambnih multinacionalk, ki imajo svoje interese v Ukrajini, in njihovih zaslužkih zaradi vojne v Ukrajini … In drugih zgodb o interesih na energetskem trgu, ki so bile objavljene v medijih.
V medijih se vedno pojavljajo zgodbe o tem, da so takrat, ko se zgodi kaj velikega, za to odgovorni špekulanti. Vedno pišejo o tem, redko pa preverijo podatke, ali to res drži.
Vzemimo na primer pšenico, ki je povezana z Ukrajino. Tudi v tem primeru so špekulanti cene potiskali navzdol, toda cene so se na trgu dvigovale. Razloga za to sta bila panika in strah, ne špekulacije.
Povedali ste, da se bodo nihanja cen umirila. Ali obstaja kakšno blago, za katerega to ne velja?
Vedno so izjeme. Mi merimo nihanje cen za posamezne izdelke. Mnogi govorijo o nihanju, a ga ne merijo. Ko gre za aluminij, smo lani zabeležili visoko nihanje, ampak to ni bistveno odstopalo od velikih nihanj v preteklosti.
Po vsakem dvigu cen se zgodi njihov padec. Tudi nihanja navzdol so lahko velika, cene pa prenizke. Cene morajo na dolgi rok pristati v poštenem koridorju.
Izjeme se dogajajo, ko se zgodi kaj posebnega, denimo eksplozija na severnem toku. Ko nastopi vojna in je ljudi strah. Toda večina teh šokov je mimo. Lahko pa se seveda zgodi kaj novega.
Cene nekaterih energentov so bile lani v Evropi bistveno višje kot drugod po svetu. Ali bodo te cene odslej za evropska podjetja bolj konkurenčne?
Če pogledamo surovo nafto, ni razlike. Pri plinu je drugače, ker ga je treba na poseben način pripeljati iz ZDA. Iz Rusije je bilo ceneje. Pa vendar je cena plina za megavatno uro z lanskih poletnih 300 evrov na začetku marca letos padla na 47 evrov. Plin je že bistveno cenejši, čeprav ni oskrbe po severnem toku.
Torej se ni nič spremenilo. Še vedno velja staro pravilo: »Ne kupuj ničesar, če se dogaja kaj zelo izjemnega«. Drži?
Da, tako je. Kadar vlada panika, bodite previdni; ljudje so vedno panični.
O nestanovitnih cenah in nakupovalnih navadah
To sta samo dve temi Nabavne konference 2023, ki je vsako leto osrednji dogodek nabavnih menedžerjev. Združenje nabavnikov Slovenije jo prireja 11. in 12. maja v Portorožu.
Program konference je seveda še izdatnejši. Na njej bo nastopil tudi Tom Bundgaard.
V zadnjem času so zaradi izjemne rasti cen veliki pritiski na plače. Se nam ni treba bati inflacijske spirale?
Inflacija je pomembna tema. Ko govorimo o napovedih, so vedno pomembne tri stvari. Prva je merjenje dejavnikov, ki vplivajo na cene, druga je njihova matematična analiza, tretja pa makroekonomija. Ves svet se vrti okoli makroekonomije.
Zato veliko proučujemo makroekonomijo. Vsi novinarji govorijo in pišejo o inflaciji, pri tem pa ne vedo, da je inflacija zadnja domina v vrsti. Pravim jim, naj pogledajo prvo domino. Pa drugo in tretjo in tako naprej.
Prva domina je vedno gospodarstvo. Ko se nekaj zgodi z njim, se z malo zamude zgodijo cenovna nihanja. Če gospodarstvo pada, seveda padajo tudi cene blaga. To pomeni, da je inflacija za kupce v segmentu B2B negativna. V nasprotnem primeru inflacija zraste.
Če cene zdaj padajo, se bo na koncu zmanjševala tudi inflacija za končne potrošnike. To se že dogaja, tako v Ameriki kot v Evropi. Mi smo to prevideli. Ne zato, ker smo tako briljantni, ampak ker pravilno spremljamo domine.
Kdaj bo po vaših pričakovanjih Evropski centralni banki uspelo znižati inflacijo na ciljna 2 odstotka na leto?
Oh, ja. Če pogledamo indeks cen za proizvajalce, torej inflacijo za sektor B2B, in inflacijo za končne potrošnike, so nihanja za podjetja bistveno večja. Zmanjšanje inflacije za podjetja bo seveda povzročilo tudi manjšo inflacijo za potrošnike.
V območju evra je bila na vrhuncu povprečna inflacija 11,5-odstotna. Doslej se je znižala na 10 odstotkov. Normalna raven je med nič in tremi odstotki, zato bo trajalo kar nekaj časa, da se bo znižala na normalno raven.
Dobro sporočilo je, da se je zniževanje inflacije že začelo. Dogaja se. Ne skrbite, inflacija se bo še zniževala. Slabo sporočilo pa je, da bo njeno zniževanje trajalo zelo dolgo. Še zlasti, ker se ta hip nekatere surovine spet rahlo dražijo.
Inflacija se bo na žalost morda znižala na normalno raven šele spomladi leta 2024.
Sorodni prispevki