Slovenski podjetniki, ki postajajo močni investitorji

Kje nastajajo prave kapitalske zakladnice slovenskih podjetnikov za nove prevzeme ali druge posle?

Kdo so slovenski podjetniki, ki so najbolj ekspanzionistični investitorji?

Katera podjetja so na ta način, skupaj s partnerji, že kupili?

Goran Novković
17 marca, 2026
Vsebina
Foto: Barbara Reya

Ni novost, da v Sloveniji nastajajo alternativni investicijski skladi in druge oblike »kapitalskih zakladnic«, ki se polnijo (tudi) z denarjem podjetnikov in investirajo v nakupe podjetij ali nove projekte. Nekaj novega pa je to, da je takšnih skladov v zadnjem času vedno več in da se v tovrstne investicije vključujejo nekatera znana imena.

Kdo so ti podjetniki? Kje nastajajo njihove kapitalske zakladnice za nove investicije s skupnim denarjem? In kateri veliki posli so v zadnjem času posledica tega trenda?

Podjetniško ime, ki se v tem kontekstu pojavlja najpogosteje, je Darko Martin Klarič. Na lestvici največjih slovenskih podjetniških skupin smo poiskali tiste, kjer nastajajo najbolj zapletene in največje kapitalske zakladnice za prihodnje prevzeme oziroma druge investicijske posle.

Darko Martin Klarič: kako blizu je prevzemu Humanica?

Navdih za to je bila ugotovitev, da v novi način investiranja slovenskih novodobnih podjetnikov sodi tudi tako velik posel, kot je prevzem Humanica, avstrijske oziroma evropske trgovske verige z obutvijo in modnimi dodatki. Prevzem se dogaja okoli podjetja Mass, kjer ima Sašo Apostolovski, nekdanji slovenski atletski reprezentant, še vedno kontrolni delež.

A prek skupine Ponds je posredno povezan s specialnim investicijskim skladom Advance Capital Partners SIS, ki ga obvladuje Darko Martin Klarič s partnerji. S to zapleteno skupino so investitorsko povezana znana slovenska podjetniška in menedžerska imena: Bojan Papič in Anton Sirk iz Lesnine XXXL, Žiga Hieng iz Salusa, Peter in Iztok Polanič iz Pomgrada in Panvite, Mark Pleško iz Cosylaba, Alex Luckmann, nekdanji lastnik podjetja Filc in solastnik Hidrie …

Ta sklad ima poleg skupine Ponds (skupaj s Sašem Apostolovskim) v lasti že tudi slovensko IT podjetje Mikrocop in zreško turistično podjetje Unitur. Advance Capital Partners SIS pa upravljajo osebe, ki so poslovno, družinsko ali lastniško povezane z Darkom Martinom Klaričem. Sicer ni podatka, da bi bil Ponds formalno vključen v Massov prevzem Humanica, vendar je Ponds solastnik Massa, zato lastniška povezava obstaja.

Darko Martin Klarič: kaj drugega še obvladuje s super skupino?

Darko Martin Klarič je s poslovnimi, družinskimi in kapitalskimi partnerji zgradil izjemno zapleteno skupino. Lahko bi ji rekli kar super skupina. Na letošnji lestvici 75 največjih podjetniških skupin, ki jo objavljamo v tej reviji, jih kar 5 spada v njegov krog.

Poleg omenjenega specialnega investicijskega sklada, ki je novost, so to še skupine Bidigital naložbe, Adventura Investments, Adventura in Anticus.

Prva je znana po lastništvu trgovske družbe Big Bang in z njim povezane hrvaške družbe Sancta Domenica.

Big Bang je namreč znana trgovska znamka tudi na Hrvaškem. V tem krogu je tudi beograjsko podjetje za prodajo računalniške in elektronske opreme BC Group Computers. Skupina Bidigital naložbe torej deluje na področju trgovine s tehničnim blagom.

Adventura Investments je bila še lani na vrhu največjih slovenskih podjetniških skupin, letos pa je na 21. mestu.

Vanjo sodita skupina Avrigo, organizatorka avtobusnih prevozov, in hrvaška družba Brioni nekretnine, ki trguje z nepremičninami v Istri.

Poleg tega ima ta skupina po podatkih s konca lanskega leta tudi 25-odstotni delež v avtobusnem prevozniku Nomago, katerega večina je bila medtem prodana Slovenskim železnicam. Julija lani so Slovenske železnice pridobile vsa soglasja za vključitev Nomaga v svojo skupino. Darko Martin Klarič s partnerji torej dezinvestira v skupini, ki se ukvarja z avtobusnimi prevozi.

Tretja skupina, Adventura, ima v lasti Media publikum.

Ta je že desetletja v lasti družine Klarič, vodi pa jo sin Darka Martina, Tilen Klarič. Gre za eno bolj znanih slovenskih oglaševalskih in medijskih agencij. Ukvarja se z medijskim načrtovanjem in zakupom medijskega prostora v tradicionalnih in digitalnih medijih.

Zadnja skupina, ki sodi v Klaričev krog, pa je Anticus.

Na Hrvaškem ima v lasti A-Anticus, ta pa Anticus floto. Čeprav ime podjetja spominja na plovila ali letala, se zagrebški firmi ukvarjata s trgovanjem in prodajo osebnih avtomobilov ter lahkih motornih vozil.

Pod črto: potem ko je Darko Martin Klarič s partnerji leta gradil svoje skupine, s specialnim investicijskim skladom po novem upravlja tudi kapital drugih podjetnikov in še koga. Drugi slovenski podjetniki pa večinoma še vedno raje investirajo sami ali pa kapital zaupajo finančnim upravljavcem.

Kdo so največji med tistimi, ki so letos na lestvici največjih slovenskih podjetniških skupin?

1. Družina Šešok: kako se širi Iskra po JV Evropi

Pred meseci smo v Podjetni Sloveniji objavili podatek, da je Iskra na Hrvaškem poslovno že močnejša kot v Sloveniji. Toda ambicije družine Šešok so zdaj še večje. Zadnja: v času zaključka redakcije so bili tik pred prevzemom reške ladjedelnice 3. maj. Zakaj? Iskra je postala specialistka za nakup podjetij v težavah in njihovo sanacijo.

Več o tem lahko preberete v intervjuju z Matijo Šešokom. Na hitro pa informacija, kaj vse ima Iskra, d. o. o., med večjimi podjetji danes že v lasti v JV Evropi.

Elka je veliko zagrebško podjetje za proizvodnjo kablov, ki je predlani že prejelo nagrado zlata kuna za najboljše hrvaško podjetje. Iskra Shiopyard v Šibeniku je ladjedelnica. Elmap v Splitu je tehničnoinženirsko podjetje, specializirano za avtomatizacijo. Experio v Slavonskem Brodu pa se ukvarja s projektiranjem, izdelavo in obdelavo industrijskih strojev ter tehnoloških rešitev za proizvodnjo.

V Bosni in Hercegovini, natančneje v Laktaših v Republiki Srbski, ima Iskra v lasti proizvodni obrat Iskra Bosnia, kmalu pa se obeta nova tovarna v Novi Topoli. V Beogradu pa je prek družbe za svetovanje in investiranje Ilana povezana s projekti logističnih in industrijskih nepremičnin, zlasti v Industrijskem parku Beograd.

Predstavnik druge generacije Matija Šešok je z bratom Klemenom pred leti postal solastnik krovnega podjetja z odkupom deleža od nekdanjega solastnika Iskre d. o. o. Skupino Iskra smo zato letos uvrstili med največje podjetniške skupine. Zasedla je tretje mesto. Očitno se ukvarja z ekspanzijo v elektro industriji, avtomatizaciji, ladjedelništvu in logistiki.

2. Iztok in Peter Polanič: v močni prehrambni skupini JV Evrope

Iztok in Peter Polanič sta predlani skupaj s partnerji prodala večinski delež v skupini Panvita, vendar sta obdržala njuno družbo Imo Rent in prek nje tudi pomemben delež v Imo Realu. Slednji obvladuje skupino Pomgrad, Intering holding in Intering naložbe, z naložbami večinoma v gradbena, prehrambna in IT podjetja.

Pomgrad sodi med največje gradbene skupine v Sloveniji.

Ob prodaji večine Panvite, pri čemer je ta ostala v 49-odstotni lasti starih lastnikov, sta se Iztok in Peter Polanič vključila v skupino Future Food Solution. Kot investitorja pa ju najdemo, kot že omenjeno, tudi v skupini Advance Capital Partners.

Prav Future Food Solution iz Zagreba bi lahko bila igrišče, kjer bosta Iztok in Peter Polanič s partnerji v prihodnje igrala pomembno vlogo. To razmeroma novo podjetje je udeleženo pri upravljanju, organizaciji ali koordinaciji poslovnih naložb in projektov v prehrambni industriji, Peter Polanič pa je lani postal eden od njegovih direktorjev.

Future Food Solution je del strategije hrvaškega holdinga Bosqar Invest, kjer ima pomembno vlogo hrvaški podjetnik, pa tudi vizionar in ustanovitelj te družbe, Stjepan Orešković. Ta želi vzpostaviti in konsolidirati regionalno prehransko industrijo prek strateških naložb in prevzemov (tudi skupine Panvita v Sloveniji in Mlinarja na Hrvaškem). Torej želi koordinirati nakupe, integracije in upravljanje deležev v prehrambni panogi. Tako naj bi razvili močno prehransko vertikalo v jugovzhodni Evropi.

Več o tem v intervjuju z bratoma Polanič.

3. Izet Rastoder: Od posla z bananami in reciklažo do nepremičnin

V Sloveniji je skupina Rastoder po konsolidiranih podatkih celo večja od Iskre. Poleg trgovine s sadjem in zelenjavo, predvsem z bananami, ni skrivnost, da je Izet Rastoder vstopil tudi v reciklažo (podjetji Eko Surovina in Surovina) in nepremičnine. Bolj zanimivo pa je, kaj vse obsegajo njegovi nepremičninski projekti.

Bellevue investicije je namenjen predvsem obnovi hotela Bellevue v Ljubljani. Čeprav je tudi Derby Tower nepremičninska družba Rastoderjevih, ta ni zadolžena za dva nedavno zgrajena rumena nebotičnika v Šiški. To je bilo poslanstvo družbe Spektra Invest, ki je v 50-odstotni lasti Izeta Rastoderja. Svoje nepremičninske projekte je razbil v različna podjetja, zato je tudi za upravljanje pristojna posebna firma – IB Investicije.

Izet Rastoder ima sicer v lasti še letalsko družbo Air Adriatic. Ta se ukvarja s poslovnim letalstvom. Po neuradnih podatkih sta v floti dve letali.

4. Franc Frelih: globoko na Balkanu, a tudi v Alfi skladih

Plasta je krovno podjetje Franca Freliha. Že dolgo je znano, da je v Sloveniji tudi lastnik podjetij SEP, Plama Pur in Termoplasti Plama v plastični industriji. Poleg tega je s proizvajalcema pijač Dana in Vital Mestinje ter jedilnega olja Geo že leta prisoten v živilski panogi.

Manj je znano, kako je razširil poslovanje na Balkan. S Plamo Pur je prisoten v bosanskem mestu Kakanj, s SEP v Bijeljini, prav tako v BiH, Uljara Gea & Aba pa je njegova firma v bosanski prestolnici Sarajevo.

Če malo pobrskamo, Franca Freliha najdemo tudi med podjetniki-investitorji v skladih Alfi, ki jih upravlja KF Finance. To je že nekoliko starejše okolje od Klaričevega, kjer nastajajo kapitalske zakladnice (tudi) podjetnikov-investitorjev, in sicer prek alternativnih skladov. Med podjetniki-investitorji v te sklade sta tudi Marjan Batagelj, ki obvladuje Postojnsko jamo, in Igor Akrapovič.

Več o alternativnih skladih pa lahko preberete v pogovoru z Matjažem Filipičem iz Alfi skladov.

5. Aleksander Jereb: skrivnostni stari znanec z novim velikim projektom

Aleksander Jereb je že stalni, a dokaj skrivnostni gost lestvice največjih podjetij in skupin v lasti podjetnikov. Povsem se izogiba javnim nastopom. Njegova skupina Akustika Group ima v lasti Induplate, O16 in Stol. Slednji ima v lasti Proaltio in Fužine3. Fužine3 imajo v lasti Kompas Shop, ta pa Vipap Videm Krško.

Prav slednji, ki je v papirniški industriji že leta, je Jerebov zadnji projekt. Jereb pravzaprav v Sloveniji počne to, kar Iskra počne v JV Evropi: kupuje podjetja v slabi kondiciji in jih sanira oziroma preobrazi za nove dejavnosti. Ali pa za kaj novega nameni prostor, kjer so ta stara podjetja stala. V Vipapu Videm Krško je bila prisilna poravnava lani potrjena, zato se je že začela finančna sanacija podjetja. A po zadnjih medijskih objavah v januarju se zdi, da ne povsem brez zapletov.

6. Anthony Tomažin: avstralski Slovenec v IT, prehrani in turizmu

Poleg omenjenih je še nekaj slovenskih podjetnikov, ki se podajajo tako na pota ustanovitve novih podjetij kot na pota prevzema starih družb. Terra Australis je krovno podjetje avstralskega Slovenca Anthonyja Tomažina. Prek IT firme RRC pa je po podatkih GVina denimo tudi lastnik smučišča Vogel, Pomurskih mlekarn in IT družbe Perftech.

7. Aleš Mozetič in Alenka Mozetič Zavrl: kam bosta investirala?

Kam pa bo svojo kupnino za pekarsko skupino Don Don, ki sta jo prodala mehiškim kupcem, investirala skupina Amal naložbe v lasti Aleša Mozetiča in Alenke Mozetič Zavrl?

Hčerinsko družbo Almato že najdemo med investitorji v sklade Alfi. Druga hčerinska družba je ABL Investmets, ki pa ima še dve svoji hčerinski družbi. Po njunih imenih je že mogoče sklepati, s kakšnimi naložbami ali dejavnostmi se bosta ukvarjali ali pa se morda že ukvarjata: ABL Energija in ABL Investments Beograd.

Po valu podjetnikov val podjetnikov-investitorjev

Podjetniški kapital, zbran v zadnjih letih in desetletjih, se je začel obračati hitreje. Čedalje več podjetnikov prodaja svoja podjetja, kupnine pa vlagajo v nove investicije ali v širitev svojih podjetniških imperijev. Čas, ko je bila Slovenija praviloma znana zgolj po novih, nišnih podjetjih, se počasi izteka.

V prihodnje bodo še naprej nastajala nova nišna podjetja, hkrati pa raste val podjetnikov-investitorjev. Njihove kupnine bodo pomagale pri razvoju novih firm, sanaciji starih podjetij ali oblikovanju velikih regionalnih skupin, ki bodo imele močan vpliv na svojih trgih.

Slovenski podjetniški svet se vrti naprej.