Kje se skrivajo investicijske priložnosti za podjetnike v letu 2026?
Kateri so štirje investicijski izzivi leta 2026?
Zakaj bo leto 2026 čas za previdnost, hkrati pa tudi za pogumne poteze?
Bodo nepremičnine še vedno dobra investicija?
- Maja Virant
- 6 januarja, 2026
- Vsebina
- Foto: stock.adobe.com
Že kar nekaj let smo navajeni, da moramo biti pripravljeni na vse in pričakovati nepričakovano. Predvsem pa, da se moramo znati hitro spopasti z izzivi in videti dobre priložnosti – tudi, ko gre za investiranje. In to podjetniki in podjetnice obvladate.
Da bi vam olajšali pregled nad ključnimi usmeritvami, smo s strokovnjaki preverili, kje vas v letu 2026 čakajo največje investicijske priložnosti in kje pasti.
4 investicijski izzivi
Delniški trgi so v vzponu praktično že zadnja tri leta. Kljub vse glasnejšim opozorilom, da se pri delnicah, ki so vezane na umetno inteligenco (UI), oblikuje balonček podobno kot konec devetdesetih let prejšnjega stoletja (vezano na internet), ostajajo pri Savi Infond pozitivno naklonjeni delniškim trgom, pojasnjuje Aleš Šoba, direktor sektorja upravljanje investicijskih skladov pri Savi Infond: »Je pa je navdušenje (ob visokih vrednotenjih) mnogo manjše, kot bi bilo sicer.« Visoka vrednotenja predvsem tehnoloških delnic preprosto ne dopuščajo veliko prostora za napake, opozarja.
Na drugi strani so dvomestna rast dobičkov in pričakovane nižje obrestne mere s strani ameriške centralne banke ohranjajo pozitivno okolje za delniške trge. Poglejmo največje izzive, ki vlagatelje čakajo v letu 2026.
So gigantske naložbe upravičene?
Od teorije oziroma idej o novi tehnologiji do tega, da se njeni učinki poznajo v bilancah, je dolga in zapletena pot, opozarja finančni strokovnjak Samo Lubej iz podjetja Prosperita Family Office: »Na mestu so tudi vse resnejša vprašanja, ali so gigantske naložbe v UI upravičene in bodo v časovno razumni prihodnosti tudi poplačane.«
V tem, da se bo kaj zalomilo pri zgodbi okrog UI, največje tveganje vidi tudi Aleš Šoba: »Smo v fazi, ko so pričakovanja glede nadaljnjih investicij v izgradnjo infrastrukture, potrebne za delovanje UI, ogromna.« Še vedno pa ni jasno, ali bodo podjetja, ki danes ogromno vlagajo, v prihodnje ustvarila tako visoke prihodke in dobičke, da bodo te naložbe smiselne.
Šoba kot dober primer navaja podjetje OpenAI, ki nam je dalo ChatGPT in ki namerava v naslednjih osmih letih porabiti 1.400 milijard dolarjev: »Toda danes to podjetje ustvari le okoli 20 milijard dolarjev letnih prihodkov in nima jasnega poslovnega modela, kako bi v nekaj naslednjih letih doseglo stotine milijard, ki jih potrebuje za nadaljnjo rast.«
Eno izmed največjih tveganj je monetizacija zneskov, ki jih največja podjetja na svetu trenutno namenjajo za investicije v novo tehnologijo – predvsem podatkovne centre, izpostavlja David Zorman, upravljavec premoženja pri družbi Generali Investments. Skupno bo letos, naslednje leto in v letu 2027 investiranih krepko čez 1000 milijard evrov. Ali bodo vsi uspeli prodati dovolj novih proizvodov in storitev ali pa na drugi strani znižati stroške, ostaja odprto vprašanje.
Nevarnost geopolitičnih premikov.
Trump je že zgodaj spomladi letos jasno pokazal, kaj je njegova agenda, in ta po Lubejevih besedah ruši mnoge postulate dosedanje ureditve sveta: »Na drugi strani ima zelo resne in vse močnejše oponente v Kitajski, Rusiji in še kom.«
Proces rivalstva med ZDA in Kitajsko se bo v naslednjih letih nadaljeval, končna slika te poti pa še vedno ni povsem jasna, ugotavlja Šoba. Trumpa smo se sicer letos že precej dobro navadili, vendar lahko vedno znova preseneti, pritrjuje David Zorman.
Veliki geopolitični premiki niso nikoli minili brez posledic, pa naj so bile to vojne, carinske vojne ali pa valutni premiki, opozarja Lubej: »Deglobalizacija in dejanska hladna vojna za vire in zavezništva vodi svet proč od optimalnega delovanja ekonomije. To na koncu pomeni, da bomo vsi imeli manj oziroma da bo vse dražje.« Da je deglobalizacija negativna za gospodarsko rast, se strinja tudi Aleš Šoba.
Mraz na ameriškem trgu dela.
Ameriški zasebni sektor je oktobra in na začetku novembra v povprečju izgubil več kot 13.500 delovnih mest na teden, kažejo podatki zasebnega podjetja za obdelavo plač ADP.
ZDA pesti kriza dostopnosti življenjskih potrebščin, povzroča pritiske na revnejše Američane in očitno že terja svoj davek pri delovnih mestih.
Kriza dostopnosti življenjskih potrebščin pa predstavlja tudi veliko politično težavo za predsednika, piše Myles McCormick, ameriški gospodarski dopisnik pri Financial Times. Številni krivijo politike, kar Trumpa postavlja v neprijeten položaj, piše McCormick. Lani je na predsedniških volitvah zmagal prav zaradi nezadovoljstva volivcev z Joejem Bidnom in visokimi življenjskimi stroški.
Kaj če se bo trg dela v ZDA preveč ohladil in bomo dobili recesijo, ki smo jo v tem tisočletju videli redko (finančna kriza, pandemija)? Šoba odgovarja: »Obstajajo znaki, da se ameriško gospodarstvo ohlaja. Če ne bi bilo dogajanja okrog UI, bi bilo blizu stagnaciji.«
Kaj pa demografija?
Četrto šibko točko v gospodarstvu posebej razvitega sveta Lubej vidi v vse bolj očitnih in nerešljivih problemih z demografijo: »Krčenje razpoložljive delovne sile se kaže v obupnem iskanju sposobnih in dela voljnih ljudi praktično povsod, posebej v EU, kjer smo z uvozom delovne sile prišli do določenih meja.«
Ker ni novih družin in dovolj otrok, potrošnja ne raste več tako hitro, kot je nekoč: »Zato imamo v Evropi in tudi v ZDA stopnje gospodarske rasti, ki so pod stopnjo dejanske inflacije, kar pomeni dejansko recesijo na teh dveh ključnih gospodarskih območjih.«
Izzivov nam torej ne bo zmanjkalo. Kako investirati v teh časih?
6 konkretnih vlagateljskih nasvetov za leto 2026
Zaradi vsega naštetega bo leto 2026 leto za previdneže, napoveduje Lubej: »Smiselno bo že do konca leta ali takoj po novem letu nekoliko reducirati najbolj agresivne pozicije ter imeti pripravljene načrte in denar za vstope ob vsaki večji korekciji.« Zakaj? Ker nas čaka leto, polno izzivov.
Potrpežljivost je najpomembnejša lastnost dobrih vlagateljev, poudarja Aleš Šoba. Kot je dejal že pokojni Charlie Munger, desna roka legendarnega Warrena Buffeta, večina težav izvira iz tega, da človek ne zna sedeti pri miru: »Velik denar ni v kupovanju ali prodajanju, ampak v čakanju.«
Za globalne delniške trge David Zorman v naslednjem letu predvideva nadaljevanje pozitivnega trenda. Opozarja pa, da so določene delnice že drage in lahko pričakujemo popravek navzdol. Pri ameriških delnicah prav tako pričakuje pozitivno leto, vendar v rangu enomestnih donosov. A leto 2026 bo tudi leto tudi priložnosti in takrat bodite pogumni, poziva Šoba.
Poglejmo šest konkretnih investicijskih nasvetov za leto 2026.
1. Ne tempirajte trgov.
Glavno vodilo naj vam bo, da ne tempirate trgov in raje oblikujete takšen portfelj, ki bo primeren za dosego vaših ciljev ob upoštevanju lastne naklonjenosti tveganju, svetuje Šoba.
Mogoče se sliši dolgočasno, ampak v našem okolju je glavno vodilo diverzifikacija, opozarja Šoba: »Tako znotraj delnic kot med delnicami in obveznicami.« Gradite uravnotežen portfelj v smeri klasičnih 60 odstotkov v delnicah in 40 odstotkov v obveznicah, dodaja.
Pri obveznicah so zahtevani donosi med najvišjimi v zadnjih 20 letih in v primeru negativnega šoka bi odigrale svojo vlogo blažilca pri padcih, pojasnjuje Šoba.
2. Pokrijte regije in sektorje.
Naložbe v delnice razpršite uravnoteženo med regijami in sektorji, z večjim poudarkom na zdravstvu in Kitajski, svetuje Šoba: »Predvsem trgi v razvoju in Kitajska kažejo znake življenja po več letih stagniranja.« Kitajska podjetja so na določenih področjih, kot je UI, edini resen nasprotnik ameriškim gigantom.
3. Tehnološki + zdravstveni sektor
Poleg tehnoloških delnic, ki imajo z naskokom najvišjo rast dobičkov, delniški portfelj uravnotežite s sektorjem, kot je zdravstvo, kjer so pričakovanja in s tem vrednotenja med nižjimi v zgodovini, svetuje Šoba: »S tem se izpostavite določenim cikličnim sektorjem, ki bodo dobili spodbudo v obliki nižjih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke.«
4. Ne nasedajte umetni inteligenci.
Odsotnost resnejših sporov ali vojn je prignala borze na rekorde, ki jih podpirajo predvsem še vedno velika pričakovanja glede UI, pravi Samo Lubej in nadaljuje nekoliko skeptično: »Dejansko se okoli te prebojne tehnologije vse bolj pojavljajo vprašanja: ‘Kako bomo pa to unovčili?’«
Mogoče s tem vlagatelj zamudi kakšen donos pri delnicah, povezanih z UI, ki so super kandidat za neracionalno evforijo, bo pa mirneje spal v primeru večjih popravkov, meni tudi Šoba.
5. Zmagovalci in poraženci prestrukturiranja.
Zorman izpostavlja zelo hitro preobrazbo gospodarstva: »Podatkovni centri, ki se gradijo, in UI v različnih oblikah bodo omogočali, da se produktivnost poveča in inflacija zniža.«
Kdor še ni stopil na to pot, že zamuja, opozarja Zorman: »Vsi seveda ne bodo uspeli prestrukturirati podjetja, zato lahko pričakujemo nove zmagovalce in seveda tudi poražence.«
6. Pripravite denar.
Trenutno delniški trgi niso ravno poceni, nadaljuje David Zorman: »Če se zgodi korekcija in delnice padejo, jih tako lahko kupimo ceneje.« Za leto 2026 tako svetuje, da imate nekaj denarja pripravljenega za nakupne priložnosti.
Obveznice bi nominalno lahko še naprej pridobivale, saj se pobirajo po hudem padcu v letu 2022. Realno pa bodo težko bistveno prehitele inflacijo, še opozarja.
Pri slovenskih podjetjih Zorman vidi preveč konservativen pristop pri vlaganju; inflacija kupno moč denarja namreč vztrajno znižuje.
So nepremičnine (še vedno) dobra naložba?
Slovenci smo še vedno zaljubljeni v opeko, predvsem v bivalne nepremičnine, opaža Lubej. Te so bile v zadnjih letih v Sloveniji zelo dobra naložba, ugotavlja tudi Zorman: »Če pogledamo trenutno dostopnost glede na plačo, pa vidimo, da smo že skoraj dosegli vrh iz leta 2007 in da bo za nadaljnjo rast potrebnega več razpoložljivega dohodka ali pa nižja obrestna mera.«
Bistvenih sprememb v letu 2026 Zorman ne pričakuje. Tudi rast cen bo v letu 2026 po njegovi oceni minimalna. Svetuje, naj si tisti, ki vseeno želijo biti izpostavljeni nepremičninskemu trgu, ogledajo sklade, ki vlagajo v nepremičnine in opravljajo »umazano« delo za nas. Posebej za podjetja tudi Lubej predlaga, naj razmislijo o pasivnih naložbah v nepremičnine prek profesionalno upravljanih skladov.
Najbolj preproste in dostopne možnosti so tako imenovani REIT skladi, ki jih lahko kupimo na borzi, pojasnjuje Lubej: »Verjamem, da je ob znižanju obrestnih mer pred njimi dobro obdobje.«
Nekoliko konkretnejše pa so lahko zgodbe z nepremičninskimi skladi, kot so pri nas Alfi RE, ki je tako rekoč zimzelen (angl. evergreen). To pomeni, da nima omejenega časa trajanja, navaja Lubej: »Sklad od ustanovitve 2018 prinaša od 8 do 9 odstotkov povprečno na leto.«
Zanimiv je tudi sklad Generalija, Adriatic Value Fund II, torej druga generacija sklada, ki pravkar starta in bo vlagal predvsem v poslovne nepremičnine. Ta ima omejen čas poslovanja, dodaja Lubej. Izkušnje iz preteklosti so dobre: prva generacija je naredila približno 14-odstoten donos letno na investirana sredstva.
Kaj pa zlato?
Letos je izjemno popularno zlato. Toda po mnenju Šobe se ta žlahtna kovina vede kot špekulativna naložba in je v zadnjem času dobila krila predvsem zaradi povpraševanja malih vlagateljev. Trenutno tako ne predstavlja privlačne naložbe.
Zormanu se zdi zlato trenutno še že zelo drago, vendar opozarja, da bi lahko bilo vseeno zanimivo tudi v letu 2026.
5 let je premalo časa
Kako pametno in brez pretiranega tveganja razpršiti 100 tisočakov, ki jih boste potrebovali čez pet let? Odgovor na to vprašanje ni nič kaj všečen. Pet let je prekratko obdobje za investiranje, zatrjujejo vsi strokovnjaki po vrsti.
Najprej razmislite, koliko od tega denarja boste zares potrebovali čez pet let, opozarja Lubej: »Trenutno obdobje se mi za kaj takega zdi najbolj nehvaležno, saj smo na delniških trgih res visoko in pet let je preveč tvegana doba. Za zasebne naložbe je prekratka, produkti fiksnega donosa pa bodo komaj presegli inflacijo.«
Pet let je idealno obdobje za uravnotežen portfelj globalnih delnic in evropskih obveznic (60/40), pravi Aleš Šoba in nadaljuje: »Žal prinaša tudi tveganje, čeprav majhno, da vlagatelj po petih letih ne bo imel več, kot je imel ob začetku investiranja.« Okolje, kjer smo danes, je znova zelo privlačno za uravnotežene portfelje, saj poleg solidnih delniških donosov evropske, tako državne kot podjetniške obveznice ponujajo realno pozitivne donose, o čemer pred tremi leti nismo mogli govoriti, dodaja.
Vsak, ki začne vlagati, mora najprej določiti svoj naložbeni profil. David Zorman pojasnjuje, da lahko, če vlagamo v ameriški delnice, na daljši rok pričakujemo povprečni 7–8-odstoten letni donos: »Zavedati pa se moramo, da delnice vsako drugo leto padejo vsaj 10 odstotkov, vsako šesto v povprečju vsaj 25 odstotkov, znotraj vsakega leta pa imamo še več korekcij v rangu 5 odstotkov.«
Komur tolikšna nihajnost ne ustreza, mora poiskati kakšen drug naložbeni razred, opozarja Zorman: »Prav tako ne smete loviti vročih zgodb. Imeti morate razpršen portfelj.«
Tistim, ki imajo trenutno 100.000 evrov, Zorman svetuje, naj začnejo počasi investirati najprej v globalni delniški sklad; če jim uspe kupiti v kakšni korekciji, še toliko bolje. Kasneje pa lahko dodajo tudi kakšno bolj tematsko naložbo, dodaja Zorman.
Iz posebnih izdaj
Preden postanete blagovna znamka, se pogovorite sami s seboj
Osebna blagovna znamka je danes veliko več kot zgolj prisotnost na družbenih omrežjih. Je premišljen
Recept za slovensko logistiko: več logike
Danes je izšla nova, posebna izdaja revije Podjetna Slovenija, Podjetna logistika.
Slovenija vodilna pri 57 milijonov evrov vrednem projektu
Ministrstvo za obrambo je ocenilo, da je projekt Sentinel, ki ga vodi podjetje Teces, izjemen uspeh za Slovenijo.
Na Poljskem so prodali žago, veliko kot nogometno igrišče
Ali veste, da Mebor prodaja tudi na Tahiti in Fidži? Kako se jim je uspelo prebiti med največje slovenske podjetniške
