Kaj storiti, da bo JZ Slovenija spet gostoljubna za podjetja?

c) 9 idej, kako dobiti prostor za gospodarstvo

Poglejmo, kaj vse bi bilo mogoče narediti, da bi Obalno-kraška in Postojnsko-notranjska regija prišli do potrebnih zemljišč za gospodarstvo.

1. Pooblastila za zunanje sodelavce.

Postopki niso obupno dolgi le za gradbeno dovoljenje, temveč tudi za podaljšanje delovnih dovoljenj in gradbena soglasja. Na vse je treba čakati.

Robert Rakar zato predlaga, da bi uvedli licence za zasebnike: »Podobno kot jo imajo notarji, z vsemi potrebnimi izobraževanji in licencami.« Tako bi razbremenili javno upravo in hkrati pospešili postopke. Prepričan je, da bi s tem lahko čakalne dobe skrajšali vsaj za polovico.

2. Dodaten prostor na račun širših varnostnih pasov.

Na GZS predlagajo, da bi se varnostni pasovi ob avtocesti razširili s 100 na 250 metov. Tako bi lahko razširili pas za skladišča in proizvodne dejavnosti, razmišlja Robert Rakar.

3. Zaslužek je v logistiki.

Povečati moramo prispevek bruto domačega proizvoda, ki ga lahko da logistika. Slovenska logistična pot je namreč tista, ki prinaša denar, opozarja Robert Rakar: »Denar leži na cesti, mi pa ga nočemo pobrati.«

Lahko bi ponudili dodatne storitve logistike, prepakiranje in etiketiranje, predlaga: »Za vse to ni potrebne veliko delovne sile, potrebujemo pa prostor.« Matematika je preprosta: več stvari kot naredimo doma, več davkov nam ostane. Izkoristiti moramo tudi skladiščenje, tako na prihodu kot na odhodu.

4. Nujno moramo odpraviti administrativne ovire.

Na gradbeno dovoljenje se v Obalno-kraški regiji čaka po dve leti, »in to takrat, ko imate že popolno vlogo«, opozarja Rakar. To je absolutno predolgo in te postopke je treba skrajšati. Podobno trdi Lovšin: »Skrajšanje administrativnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja bi moralo biti prioriteta vsake politike.«

Država in drugi deležniki občinam postavljajo še dodatne ovire pri pripravi prostorskih aktov, opozarja Lovšin: »Prva oziroma nova prostorska zakonodaja je bila sprejeta že v letu 2002 in več kot 20 slovenskih občin še nima pripravljenega občinskega prostorskega načrta, med njimi denimo Koper, Izola in Piran.« Mimogrede, to je najpomembnejši dokument prostorskega, demografskega in poslovnega razvoja nekega kraja.

5. Potrebujemo pametno gradnjo.

Tukaj niso mišljeni najnovejši tehnološki dosežki in materiali, ampak zgolj zdrava logika. Občine bi morale po Lovšinovem mnenju več prostora nameniti denimo gradnji manjših vrstnih hiš ali večstanovanjskih objektov: »Danes je vsaj ponekod prevelik poudarek na zagotovitvi parcel večje velikosti, 600 kvadratnih metrov in več za gradnjo eno- ali dvostanovanjskih družinskih hiš, velikih do 300 kvadratnih metrov.« To pa je velika potrata prostora.

6. Država na pomoč.

Brez sodelovanja z državo preprosto ne bo šlo. Občina brez njene podpore lahko stori bolj malo, saj nima v lasti večjih zemljišč, opozarjajo na občini Postojna. Če bo država uvedla višje davke na neaktivirana zemljišča, bo to morda spodbudilo lastnike k prodaji ali aktivaciji zemljišč, to pa bi omogočilo hitrejši razvoj gospodarskih površin.

Občina Postojna postopoma pripravlja uvedbo takse za nepozidana stavbna zemljišča, vendar bo ta veljala le za komunalno opremljena zemljišča v 5. razvojni stopnji. Ker novih gospodarskih con na teh območjih ni, bo takojšen učinek ukrepa omejen, vseeno pa predstavlja korak k spodbuditvi aktivacije že obstoječih zemljišč.

Občine si želijo tudi več nepovratnih državnih sredstev za komunalno urejanje con, sporočajo z Občine Ilirska Bistrica. Težava je tudi v tem, da je zaradi pomanjkanja zemljišč treba pretehtati, ali je sleherna potencialna naložba vlagatelja z nakupom zemljišča vsaj srednjeročno za občino smiselna.

Morda bi bilo dobro ponuditi možnost, da občina ob objavi javne dražbe za prodajo zemljišč lahko določi zavezujoče kriterije (število delovnih mest, dodana vrednost na zaposlenega, okoljski kazalniki …), na osnovi katerih točkuje prispele ponudbe. Pri tem zgolj cena na kvadratni meter ni edino merilo, ob neizpolnitvi pogojev v določenem času pa lahko prodana zemljišča odkupi, razmišljajo na Občini Ilirska Bistrica.

7. Podpora podjetnikom.

Investitorjem, ki so večinski lastniki zemljišč z ustrezno namensko rabo, občina Postojna denimo aktivno pomaga pri postopkih priprave OPPN. S tem želijo čim več manjših in srednjih gospodarskih območij čim prej aktivirati, pravijo na Občini Postojna. Vsako tako območje načrtujejo ločeno, saj so lokacije specifične.

8. Boljše povezave.

Slabe cestne povezave in oddaljenost od avtoceste odvračajo investitorje, poudarja Boštjan Požar. Poleg tega prometno infrastrukturo še zlasti poleti preobremenjuje tudi turizem oziroma tranzitni promet, opozarjajo na Mestni občini Koper. Ta povzroča precejšnjo gospodarsko škodo z izgubljenimi delovnimi urami, upočasnjenim pretokom blaga in storitev ter okoljskimi posledicami.

Na srečo pa gre v tem primeru za problematiko, ki jo je država prepoznala, zato v tem trenutku že izvaja in pripravlja več naložb, kot so gradnja drugega tira Koper–Divača ter serminska in bertoška vpadnica. Želijo pa si, da bi še pospešila umeščanje v prostor hitre ceste Koper–Dragonja, saj bo prav ta cestna povezava najbolj učinkovito sprostila tranzit.

9. Regijsko načrtovanje večje poslovne cone.

V prihodnjih letih bo v okviru regijskega prostorskega plana izbrana lokacija za novo večjo poslovno cono na območju regije (občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna), so nam povedali na Občini Postojna. Na podlagi tega bo občina, v kateri bo cona predvidena, lahko natančno umestila območje ob spremembah in dopolnitvah OPN.

Požar razkriva, da glede novih con v regiji (komunalno opremljenega prostora za gospodarstvo) v zadnjem času poteka intenziven diskurz odločevalcev.

Lokacij, ki niso obremenjene z omejitvami, je izredno malo (Neverke, Prestranek). Nekatere cone imajo možnost širitve, vendar je širitev odvisna od preostale infrastrukture (AC Postojna–Jelšane, oskrba z električno energijo).

Občina Pivka že dalj časa načrtuje postopno širitev Industrijsko-obrtne cone Neverke. V prvi fazi poteka priprava OPPN, s katerim bo omogočena gradnja objektov na obstoječih stavbnih zemljiščih. Vzporedno pripravljajo tudi SD OPN, s katerim se presoja širše območje, ki bi bilo dolgoročno primerno za gospodarski razvoj.