Kako se Maja, Rok in Simon počutijo v čevljih svojih staršev?

Izziv številka 1:

»Majhna punčka na direktorskem stolu.«

Pogosto imajo podjetja v teoriji že urejen načrt nasledstva, toda Maja Brelih Lotrič, izvršna direktorica podjetja Lotrič Metrology, priznava, da življenje redko sledi idealnemu načrtu: »V podjetje sem se vrnila neposredno po porodniški odsotnosti. Tako je prenos potekal brez daljšega obdobja senčenja ali temeljite izmenjave informacij.«

Dinamiko prevzema so čutili vsi – ne le ona, ampak tudi njeni sodelavci:

»Pomembno je bilo zagotoviti stabilnost in občutek varnosti v podjetju, to pa nam je uspelo s skupnim trudom in zaupanjem. Rada se pošalim, da mi je bil prvo leto moj direktorski stol prevelik – kot da v njem sedi majhna punčka, ne direktorica.«

Podobno pravi Rok Cajzek, direktor podjetja GIC gradnje: »Prevzem podjetja je bil velika preizkušnja. Izzive smo premagovali s postopnim uvajanjem sprememb, odprtim dialogom in z jasnim ciljem – ohraniti trdne temelje podjetja, a ga pripraviti na trajnostno prihodnost in ga digitalno nadgraditi.«

Simon Mesec iz Meborja pripoveduje, da je bil prehod formalno postopen, a vseeno prežet z izzivi. »Trije bratje smo podjetje uradno prevzeli pred dobrima dvema letoma. Čeprav smo že dolgo delali v njem, prevzem pomeni dodatno odgovornost – do ljudi, do podjetja in do prihodnosti.«

Ne glede na to, ali je prenos hiter ali postopen, je skupno spoznanje enako: popolne priprave ni. Prava učilnica se začne šele, ko se odločiš stopiti v vlogo. Ko sprejmejo odgovornost, pa se nasledniki lotijo vprašanja: kako biti samosvoj vodja in ohraniti lasten slog?