Kako se Maja, Rok in Simon počutijo v čevljih svojih staršev?
Kako mladi prevzemniki zadnjega obdobja rešujejo izzive prevzema?
Ali posnemajo starše ali pa se odločajo za lasten pristop?
Kako gradijo zaupanje v ekipi?
- Almira Sakalić
- 7 januarja, 2026
- Vsebina
Kako so Maja Brelih Lotrič, Lotrič Metrology, Simon Mesec, Mebor, in Rok Cajzek; GIC gradnje, premagali 5 izzivov, ko so v zadnjih letih prevzeli uspešna podjetja svojih staršev.
Prevzem družinskega podjetja je življenjski trenutek, ki združuje ponos, odgovornost in strah. Zdi se logičen korak – nadaljevanje zgodbe, ki jo je ustvarila prva generacija. Vsak prevzem podjetja je edinstvena kombinacija čustev, izkušenj, vrednot in vizij, kar potrjujejo trije slovenski podjetniki, ki danes vodijo uspešna družinska podjetja.
Izziv številka 1:
»Majhna punčka na direktorskem stolu.«
Pogosto imajo podjetja v teoriji že urejen načrt nasledstva, toda Maja Brelih Lotrič, izvršna direktorica podjetja Lotrič Metrology, priznava, da življenje redko sledi idealnemu načrtu: »V podjetje sem se vrnila neposredno po porodniški odsotnosti. Tako je prenos potekal brez daljšega obdobja senčenja ali temeljite izmenjave informacij.«
Dinamiko prevzema so čutili vsi – ne le ona, ampak tudi njeni sodelavci:
»Pomembno je bilo zagotoviti stabilnost in občutek varnosti v podjetju, to pa nam je uspelo s skupnim trudom in zaupanjem. Rada se pošalim, da mi je bil prvo leto moj direktorski stol prevelik – kot da v njem sedi majhna punčka, ne direktorica.«
Podobno pravi Rok Cajzek, direktor podjetja GIC gradnje: »Prevzem podjetja je bil velika preizkušnja. Izzive smo premagovali s postopnim uvajanjem sprememb, odprtim dialogom in z jasnim ciljem – ohraniti trdne temelje podjetja, a ga pripraviti na trajnostno prihodnost in ga digitalno nadgraditi.«
Simon Mesec iz Meborja pripoveduje, da je bil prehod formalno postopen, a vseeno prežet z izzivi. »Trije bratje smo podjetje uradno prevzeli pred dobrima dvema letoma. Čeprav smo že dolgo delali v njem, prevzem pomeni dodatno odgovornost – do ljudi, do podjetja in do prihodnosti.«
Ne glede na to, ali je prenos hiter ali postopen, je skupno spoznanje enako: popolne priprave ni. Prava učilnica se začne šele, ko se odločiš stopiti v vlogo. Ko sprejmejo odgovornost, pa se nasledniki lotijo vprašanja: kako biti samosvoj vodja in ohraniti lasten slog?
Izziv številka 2:
»Druga generacija razmišlja drugače.«
Nasledniki sprva pogosto mislijo, da morajo biti »kot njihovi starši«, a kmalu spoznajo, da današnje vodenje zahteva lasten pristop.
»Sprva sem želela posnemati očeta, vendar sem kmalu ugotovila, da pri tem nisem pristna,« priznava Brelih Lotričeva. »Ko sem začela slediti sebi, svojim vrednotam in intuiciji ter čas namenila izobraževanju na tem področju, sem postala bolj sproščena, s tem pa tudi bolj učinkovita.«
Tudi Cajzek poudarja pomen avtentičnosti: »Prva generacija je gradila podjetje v povsem drugih časih, z drugačnimi pogoji in izzivi. Druga generacija danes razmišlja drugače – o vplivu na okolje, digitalni preobrazbi in dolgoročni trajnostnosti.«
Pri Mescu in njegovih bratih je osebna identiteta povezana s skupnim vodenjem. »Vsak od nas je prispeval izboljšave in napredek že pred uradnim prevzemom. Izzivi so pri nas povezani predvsem s hitro rastjo podjetja, ker pa imamo projektno proizvodnjo, je to kar zahtevno.«
Izziv številka 3:
Zaupanje ekipe se ne podeduje
Zamenjava vodstva navadno pretrese ekipo, čeprav je bila ta nanjo pripravljena in pravočasno opozorjena. Maja Brelih Lotrič pojasnjuje, da so jo zaposleni prej poznali kot hčerko, ne kot direktorico: »Treba je bilo dokazati, da znam odločati, poslušati in povezovati.«
Tudi Cajzek je poudaril pomen komunikacije: »Izzive smo premagovali s postopnim uvajanjem sprememb, odprtim dialogom in jasnim ciljem ohraniti trdne temelje, a pripraviti podjetje na trajnostno prihodnost.«
Pri Meborju pa sta rast in širitev podjetja prinesli organizacijske izzive. »Zaradi hitre rasti smo morali prilagoditi strukturo, uvesti več ekipnih sestankov in tudi coaching za člane ekipe. To se je izkazalo za izjemno koristno,« zagotavlja Simon Mesec.
Skupen zaključek vseh treh je jasen: zaupanje se ne podeduje – gradi se vsak dan znova.
Izziv številka 4:
Starši le še svetovalci – ali pa še to ne
Čeprav mlajša generacija formalno prevzame vodenje, starejša pogosto ostaja aktivna. Rok Cajzek razlaga, da starši zdaj pri njih sodelujejo predvsem pri strateških vprašanjih in investicijah, pri čemer delujejo bolj kot svetovalci: »To sodelovanje generacij vidim kot eno ključnih prednosti našega podjetja. Izkušnje in znanje povezujemo s sodobno vizijo prihodnosti.«
Podobno odgovarja Simon Mesec: »Starši še vedno veliko pomagajo v podjetju; mama na področju financ in administracije, oče pri prodaji in novih investicijah. Njuni nasveti so zelo dragoceni.«
Tudi pri Lotričevih vloga staršev ostaja pomembna, predvsem pri ohranjanju vrednot. »Zavedam se, da je za prvo generacijo velik izziv postopno umikanje iz operative, a pri nas je zgodba drugačna,« zatrjuje Maja Brelih Lotrič: »Starša sta dejavna tudi na drugih področjih, kar nam, drugi generaciji (meni, sestri in bratu), ponuja dragoceno priložnost za samostojnost.«
Družinsko podjetje je skupna zgodba generacij, v kateri se prepletata preteklost in prihodnost. Medtem ko ravnovesje med generacijami že poteka, se pojavlja še en izziv – kako podjetje voditi v smeri inovacij in rasti.
Izziv številka 5:
Modernizacija da, a ob ohranjanju vrednot
Vsi trije sogovorniki so ob prevzemu podjetja uvedli spremembe – ne da bi rušili preteklost, temveč da bi jo nadgradili.
Pri GIC gradnjah so vpeljali sodobnejšo organizacijsko strukturo, številne digitalne rešitve in večjo preglednost procesov. Okrepili so razvoj in digitalizacijo, gradijo Mednarodni center za trajnostno gradnjo. Smer razvoja so povezali v enotno vizijo G Zero, usmerjeno v nižji ogljični odtis in trajnostne gradbene rešitve. S temi spremembami so si tlakovali pot v prihodnost.
Pri Meborju so razširili ekipo in začeli projekt povečevanja prostorov. Vlagajo v avtomatizacijo, globalno rast in nove proizvodne prostore. Težjim razmeram na trgu so se prilagodili z novimi, bolj avtomatiziranimi izdelki in nadaljevanjem z razpršeno prodajo po vsem svetu.
Pri Lotrič Metrology pa so poudarili pomen ljudi in organizacijske kulture. Prvo leto so se večjim spremembam še izogibali, da bi ohranili stabilnost in zaupanje ekipe, nato pa so postopoma uvajali izboljšave. Razvijajo nove pristope vodenja, spodbujajo timsko delo in krepitev komunikacijskih veščin, hkrati pa vzpostavljajo okolje, kjer vsak zaposleni čuti, da prispeva k nečemu večjemu.
Vsem trem podjetjem je skupno razumevanje, da uspešen prevzem podjetja temelji na zaupanju, odprti komunikaciji in postopnem uvajanju sprememb. Tradicija ostaja njihova opora, prihodnost pa izziv, ki ga gradijo s pogumom, znanjem in spoštovanjem do tistih, ki so temelje postavili pred njimi.
Nasveti bodočim prevzemnikom družinskega podjetja
Nasveti Maje Brelih Lotrič, Roka Cajzka in Simona Mesca mladim, ki razmišljajo o prevzemu družinskega podjetja, se prepletajo v skupno sporočilo:
- razvijajte svoj lasten slog vodenja,
- spoznajte vse plati podjetja,
- postavljajte si visoke cilje,
- vztrajajte tudi pri zahtevnejših nalogah,
- bodite pogumni pri uvajanju sprememb, pri tem pa se vedno zavedajte, da je spoštovanje tradicije neprecenljivo.
Kot pravi Rok Cajzek: »Ne čakajte na popolne pogoje. Odločnost, vizija in srčnost so tiste lastnosti, ki premikajo stvari naprej.«
Iz posebnih izdaj

Mladi, linkedin profil je pomembnejši od vašega CV-ja!
Tilen Prah, kadrovski strokovnjak in prokurist podjetja Kariera, svetuje, kako lahko mladi izboljšajo svoj življenjepis

Vlak LJ – MB: V desetih letih bomo dobili 25 minut
»Pot po železnici iz Ljubljane v Maribor se bo v naslednjih desetih letih skrajšala za približno 25 minut. Zdaj ta

5 najnovejših oblik kibernetskih napadov
Kibernetski napadi že dolgo niso več sporočila v polomljeni slovenščini in milijoni, ki jih neznanec želi nakazati na vaš račun.

Rekorderka po rasti med največjimi podjetnicami
Slovenski avtodomi kmalu v Južni Koreji. Tako pravi podjetnica, ki z možem že snuje tudi preboj v Južno Korejo in

