Preberite tudi: Čiščenje in zaščita vrhunske kakovosti
Promocijsko besedilo
»V EU potrebujemo močno osebo, ki bo protiutež Trumpu.«
Joachim Jörg Heldt je direktor prodaje pri Bosch Rexroth in je industrijski inženir. Rojen je v Nemčiji, več let pa je živel in delal v ZDA, na Češkem, Madžarskem in v Franciji. Večji del svoje kariere je delal v nabavi na različnih položajih. Zaseda vodilno mesto v Nemškem združenju za upravljanje materialov in logistiko (BME). Na začetku maja bo gost na Nabavni konferenci 2025, ki jo bo Združenje nabavnikov Slovenije organiziralo v Portorožu.
Doslej je usposobil že veliko organizacij, ko gre za pogajanja v medkulturnih vidikih in sistematičnih pristopih. Kot ključni govornik po vsej Evropi in v tujini si je ustvaril ugled med vodilnimi strokovnjaki na področju nabave.
Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal in že izvaja protekcionistične ukrepe. Kako bi to lahko vplivalo na evropsko industrijo in gospodarstvo, še posebej v oskrbovalnih verigah in logistiki? Kakšne scenarije lahko pričakujemo?
Najprej je pomembno razumeti, da je bil Donald Trump izvoljen v Združenih državah s strani ameriškega ljudstva. Ameriški volivci so glasovali za bolj protekcionistične ukrepe in so se tega zavedali. Vemo, da bo mandat trajal štiri leta. Prav tako vemo, da bodo v približno letu in pol potekale vmesne volitve, na katerih bi se lahko nekatere stvari popravile, če odločitve v Kongresu ne bi bile več tako usklajene.
Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki
Promocijsko besedilo
Ob tem vemo, da so najpomembnejše orožje Donalda Trumpa – carine. Toda sam sem si carine in protekcionistične ukrepe ogledal na različnih celinah in v različnih državah. Moram poudariti, da to ni nič novega. S takšno prakso smo se že srečali po vsem svetu.
Pred kratkim sem analiziral podatke in ugotovil, da so se carine v zadnjih desetih letih, od leta 2010 do 2023, občutno povečale. Na globalni ravni so se carine med državami povečale kar za štirikrat. To se ni zgodilo le zaradi Trumpa v letih 2016, 2017 in 2018, ampak so se postopno povečevale že pred tem. Pravzaprav smo tudi Evropejci tisti, ki s carinami močno obremenjujemo izdelke, uvožene na trg Evropske unije.
»Sporazumi imajo danes manjšo vrednost kot nekoč. Diplomatski dogovori, ki so jih države sklepale, so zdaj manj pomembni kot prej.«
Tudi v primerjavi z ZDA?
Tudi. Pomislite na govedino – ameriška govedina, ki vstopa na evropski trg, tudi ameriški prašiči, so obremenjeni s 30- do 60-odstotnimi carinami. Ne smemo pozabiti, da Evropa postavlja carine tudi na ameriške avtomobile, medtem ko v ZDA tega ni bilo v enaki meri. Protekcionistični ukrepi obstajajo na obeh straneh.
Carine bodo otežile pogoje za evropsko gospodarstvo, saj bodo naši izdelki postali dražji. Po drugi strani pa lahko to privede tudi do večjih evropskih investicij v ZDA, če so podjetja dovolj velika in se odločajo med proizvodnjo v Evropi ali v ZDA. Zaradi takšnih odločitev bi se lahko ameriško gospodarstvo še okrepilo, saj bi se več proizvodnje preselilo tja.
Ob tem se lahko spomnimo novice s konca februarja: Apple namerava do leta 2028 v ZDA vložiti 500 milijard dolarjev, pri čemer bodo začeli v Houstonu. Ta investicija v višini 500 milijard dolarjev je jasen signal, da je ameriško gospodarstvo pripravljeno na rast – seveda, če Trump ne bo pretiraval.
Kaj pa negotovost v takšnem svetu? Ali je pri pogajanjih in sporazumih še kaj zanesljivega? Kako bi ta negotovost lahko vplivala na poslovanje v prihodnjih letih?
Razumeti moramo, da je Trumpov način pogajanja danes zelo drugačen od tistega, ki smo ga poznali zadnjih osem let. Sporazumi imajo danes manjšo vrednost kot nekoč. Diplomatski dogovori, ki so jih države sklepale, so zdaj manj pomembni kot prej, z ZDA ali posredno prek njih.
»V Evropi se pogosto bojimo, da bi izgubili ugled, če bi preveč zaostrili stališča.«
Kaj lahko storimo?
Pogajati se moramo enakovredno. Ljudje, države in vsi akterji moramo doseči raven, na kateri lahko nastopamo kot enakovredni Trumpu – kolikor je to mogoče.
Kaj to pomeni?
Potrebujemo močno osebnost, ki bo znala odločno nastopiti kot protiutež Trumpu. V Evropi se pogosto bojimo, da bi izgubili ugled, če bi preveč zaostrili stališča, kajne? Da ne bi uresničili tega, kar obljubljamo.
Pri Trumpu je to povsem drugače. Zato se moramo hitreje učiti in se naučiti, kako igrati igro z njim. In če se vrnem k tvojemu vprašanju – to je težko. Žal v Evropi še vedno nismo našli pravih ukrepov.
»Macron ima tovrsten pogajalski kaliber, ki ga potrebujemo. Upam, da bo še več takšnih voditeljev, ki bodo znali voditi pogajanja na visoki ravni.«
Zanimivo, v nekaterih dokumentarnih filmih lahko vidimo, da se tudi Trump umika, kadar naleti na trde pogajalce.
Tako je. Na primer, konec februarja se je na LinkedInu pojavil posnetek Macrona in Trumpa, ki sta sedela pred novinarji. Trump je začel govoriti o tem, kako Evropejci vso finančno pomoč Ukrajini dobijo vrnjeno, medtem ko Američani le plačujejo.
Takrat ga je Macron prekinil, mu položil roko na roko in mu rekel: »Gospod Trump, to ni res. Denar vlagamo tudi mi, prav tako kot vi.« Macron ima tovrsten pogajalski kaliber, ki ga potrebujemo. Upam, da bo še več takšnih voditeljev, ki bodo znali voditi pogajanja na visoki ravni.
Kar zadeva podjetja – da, obstaja negotovost glede carin. Bolj kot kadarkoli prej moramo postati prilagodljiva.
Pojavlja se še eno vprašanje v zvezi s Trumpovim pristopom. Zdi se, da ne gre le za protekcionizem in carine, ampak tudi za redke zemeljske kovine in minerale. To smo videli na Grenlandiji, v Kanadi in Ukrajini. Kot da želi Trump doseči, da bi bile ZDA v tem področju enakovredne Kitajski. Ali to drži?
Seveda. Bojuje se na vseh teh frontah. Išče redke zemeljske kovine, išče načine za črpanje nafte, kjerkoli je to mogoče. Osredotoča se na vse vrste mineralov in surovin, ki jih lahko pridobi.
To počne na način, ki je za nas v Evropi težko razumljiv. Ne zahteva pogajanj z Grenlandijo – preprosto reče: »Hočem jo kupiti.« Postavi sidro, na katerega Evropa ne zna ustrezno odgovoriti.
V Evropi pogosto mislimo, da vse misli resno. Ampak ne – on želi delati posel, mi pa mu moramo postaviti protiutež. Morda moramo zgraditi povsem drugačno strategijo, ki se ne bo neposredno spopadala z njegovo, temveč jo bo obšla in nevtralizirala. Ne vem, kakšna bi ta strategija bila, a biti moramo veliko bolj kreativni, kot smo zdaj.
»Trump bo na trg potisnil več plina, več nafte. Morda bodo cene zato nižje.«
Kako bo to stanje vplivalo na cene? Kaj se bo zgodilo z njimi?
To je zdaj velika tema. V Evropi pogosto mislimo, da bodo carine prizadele ameriške potrošnike, vsaj če poslušamo evropske medije. Vendar ne smemo pozabiti, da so Trumpa izvolili prav ti potrošniki.
Prepričan sem, da jih Trump ne bo pustil na cedilu. Ne bo sprožil inflacije. Vedno bo znal igrati s carinami, tako kot mu ustreza. Navsezadnje lahko carine v enem dnevu padejo na nič, kajne?
Tako mislim, da bodo cene za evropska in slovenska podjetja bolj nestanovitne kot prej. Hkrati pa obstaja možnost, da bodo cene energije padle, saj bo vloga ponudbe in povpraševanja večja kot prej. Trump bo na trg potisnil več plina, več nafte. Morda bodo cene zato nižje.
Kakšno strategijo bi morala v teh okoliščinah voditi evropska in slovenska podjetja glede nabave in logistike? Že prej ste omenili nestanovitne cene.
Poskrbijo naj za vzpostavitev dvojnih virov. Izbirajo naj trge glede na svojo strategijo in portfelj. Vsaka država je drugačna. Kitajska je postala veliko bolj privlačna, kot je bila prej. Pri pametnem pogajanju je ključno izbirati prave bitke, vendar morate imeti več kot eno oporno točko.
Pri tem morate delovati inteligentno in upoštevati kulturne razlike – države lahko poslujejo po popolnoma drugačnih pravilih kot vi. To je zelo pomembno, Podjetja to včasih spregledajo. Ne gre samo za poslovanje, temveč tudi za razumevanje kulture ljudi, s katerimi delamo, da bi bili dolgoročno uspešni.
Omenili ste druge države, denimo Kitajsko. Kakšne priložnosti vidite za slovenska in evropska podjetja v tej situaciji? Morda se odpira nova, zanimiva smer proti novim, hitro rastočim trgom?
To je odvisno od portfelja podjetij in njihove stroge strategije dobaviteljev, če jo imajo. Če je nimajo, jo morajo čim prej razviti. Treba je upoštevati tveganja v dobavni verigi, stroške in dostopnost izdelkov. Te preventivne ukrepe je zdaj treba izvajati bolj kot kadarkoli prej – podjetja morajo vlagati v fleksibilnost pri nabavi surovin in vzpostaviti stabilnejšo dobavno verigo.
Energija je ena ključnih tem. Kako naj se evropska podjetja pogajajo z Američani, ki želijo, da Evropa kupuje več njihovega plina, obenem pa si prizadevajo za nižje cene energije v EU? Hkrati pa EU sledi še zeleni agendi?
To je težko vprašanje. V Evropi verjamemo, da bo zelena agenda dolgoročno koristila tako nam kot podnebju. Toda poslovno gledano zaradi teh ukrepov trenutno izgubljamo konkurenčnost.
Vprašanje je, kako uravnotežiti ekonomske potrebe – na primer kupovati cenejši ameriški plin, ki je trenutno najcenejši LNG plin na trgu – in zeleni prehod.
Menim, da so Američani naši prijatelji in zavezniki. To bodo tudi ostali. Prišel bo čas po Trumpu. Nakup ameriškega LNG-ja je tako še vedno najbolj smiselna možnost, saj se svet ni bistveno spremenil – kupci še vedno izbirajo glede na ceno, logistiko, tveganja in tehnologijo. Ta pravila ostajajo enaka.
V Trumpovem pristopu vidite kakšno slabost? Kaj predstavlja največjo nevarnost za ZDA?
Mislim, da Trump pretirava in si kot oseba ne ustvarja nobenih prijateljev. Ampak on tega niti ne želi – on je poslovnež, ki sklepa posle.
Ne vidim kakšnega resnega tveganja, saj bo predsednik samo še en mandat, nato pa ne bo več na oblasti.
Ste prepričani? 😊
ZDA imajo demokracijo in ustavo že več kot 200 let. To je ena najstarejših demokracij na svetu. Če to primerjamo z Nemčijo, kjer ustava obstaja 75 let, gre za povsem drugo zgodbo.
Prav zato mislim, da je ameriška demokracija stabilna, čeprav nemški in evropski mediji pogosto poročajo drugače in jo prikazujejo kot nestabilno.
Če se vrnem k vašemu vprašanju: Trump nima prijateljev, ima samo nasprotnike, zato bo to težka vožnja. Življenje bo bolj naporno, kot bi bilo v bolj harmoničnem okolju.
Ampak on želi stvari izpeljati, kajne? Samo pomislite na Elona Muska. Že do konca februarja je 200.000 državnih uslužbencev zapustilo svoja delovna mesta – 10 % od skupno 2,1 milijona zaposlenih v zvezni upravi. Torej, on dosega rezultate. Pri njem ne vidim veliko šibkih točk.
Ena od šibkosti bi se lahko pojavila na tujih trgih. Mehiška predsednica, Claudia Sheinbaum, je v objavi omenila, kako bi se lahko odnos sedmih milijard potrošnikov zunaj ZDA do ameriških izdelkov spremenil. Morda bodo začeli raje kupovati evropske in azijske avtomobile, mehiške hamburgerje in podobno. Tudi prodaja Teslinih avtomobilov v Evropi že upada. Ali je ameriški izvoz v nevarnosti?
Da, izvoz je v nevarnosti, če so cene različne. Ne smemo pozabiti, da ima potrošnik na koncu dneva v žepu določeno količino denarja – prav tako podjetja. V zadnjih letih in po bitkah, ki smo jih imeli, nihče ni pripravljen plačati bistveno več denarja, če to ni nujno potrebno.
Slišal sem komentar Sheinbaumove. Zveni grozeče, vendar po mojem mnenju to ni pravi način pogajanj. Sedi v Ciudadu de Méxicu in to izjavlja v medijih. Ni pa nobenega načrta, da bi šel kdo iz Mehike v Washington na dejanska pogajanja v Belo hišo, kjer bi podali ponudbo in nasprotno ponudbo. To manjka.
Ne verjamem, da bodo imele njene besede kakršenkoli učinek, razen mogoče tega, da bi bil Trump pri naslednjih korakih lahko še bolj odločen.
Torej menite, da ZDA dolgoročno ne bodo največji gospodarski poraženec? Nekateri na to opozarjajo.
Zame to v nobenem primeru ni verjeten scenarij.
Zakaj ne?
Carine se lahko spremenijo v enem dnevu. Subvencije se lahko uvedejo s tiskanjem ameriškega dolarja, kot so to že storili. Samo pomislite na Bidenov paket v vrednosti dveh bilijonov dolarjev, ki je pritegnil toliko novih investicij.
Ne, mislim, da je Trump dovolj inteligenten in preudaren, da ne bi škodil samemu sebi.
Bo Evropska unija zaradi Trumpovega pristopa postala bolj enotna ali ne?
No, že v prvem Trumpovem mandatu se nam ni uspelo uskladiti. Jasno je, da pri mnogih vprašanjih nismo razvili skupnega evropskega pristopa, saj je bilo pretežko postaviti učinkovit odgovor nanj.
»Verjamem, da bodo Merz, Tusk in Macron začeli resna in tajna pogajanja. Upam, da bodo ti trije voditelji našli ustrezen skupen pristop.«
Upam, da bo tokrat drugače. Konec februarja smo v Nemčiji izvolili Friedricha Merza. Verjamem, da bodo Merz, Donald Tusk in Emmanuel Macron začeli resna in tajna pogajanja, da ugotovijo, kaj storiti. Upam, da bodo ti trije voditelji našli ustrezen skupen pristop.
Bo po koncu Trumpovega mandata v Washingtonu Kitajska ekonomsko močnejša ali šibkejša od ZDA?
Če pogledamo širšo sliko, je Kitajska rasla izjemno hitro. Zdaj se odloča, kdo bo številka ena in kdo številka dve na svetu.
Glede na številne scenarije, ki sem jih videl, bo Kitajska seveda prehitela ZDA – zaradi svoje velikosti in tehnološkega razvoja.
Trump zdaj želi to preprečevati, kolikor dolgo bo lahko. Mislim, da bodo njegove poteze podaljšale obdobje ameriške prevlade, vendar bo na koncu do tega vseeno prišlo.
Kako osebno, z etičnega vidika, gledate na pogajanja o Ukrajini? Nekateri jih opisujejo kot situacijo, ko močnejši v šoli pretepa šibkejšega, drugi pa mu pomagajo. Nato pa eden izmed teh pomočnikov reče, da bo še pomagal, a le, če mu bo šibkejši dal svojo denarnico.
Da, situacijo bi lahko opisali tako.
Na to pa lahko pogledamo še drugače. Spomnite se Trumpove izjave pred pol leta, ko je rekel: »Če postanem predsednik, bom vojno v Ukrajini končal v 24 urah.«
Evropski um to sliši in si reče: laže. To se ne bo zgodilo, zato njegove besede nimajo pomena.
Toda ameriški um bere med vrsticami. Ko ameriški predsednik reče, da bo vojno končal v 24 urah, to ne pomeni dobesedno 24 ur. Pomeni, da bo hitro našel način, kako se lotiti tega problema in ga rešiti.
Po mojem mnenju ni lagal. Evropejci preprosto ne znajo vedno brati med vrsticami, še posebej če poslušajo levičarske medije v Nemčiji, ki imajo s tem težave.
Če se vrnem k vašemu vprašanju o Ukrajini – Trump je rekel, da so oni začeli vojno in da je Zelenski slab fant … To nima nobene zveze z resničnostjo. V resnici ni želel povedati tega, pač pa je dovolj inteligenten, da si je s to izjavo odprl pogajalski prostor s Putinom. Ko Putin sliši takšne izjave, postane bolj dostopen. Po mojem mnenju je bila to pametna poteza Trumpa.
NOVA EVROPA
Sorodni prispevki
