Kje so priložnosti za slovensko logistiko?

»Strateških partnerjev nam primanjkuje. Ne opredeljujem se do tega, da Luka Koper kot edino pristanišče v okolici nima pristaniške uprave. Ampak v Trstu so se povezali z Madžari, Hrvati z Maerskom in tako naprej. Mi igramo na drugačne karte; čas bo pokazal, ali so te boljše ali ne.«

Kje so druge priložnosti za strateška partnerstva?

»V železniškem transportu se pripravljajo strateška zavezništva za pot od Luke Koper do Srbije. Tudi naprej do Turčije so potrebna strateška zavezništva. Na področju tovorne logistike ne vem, da bi se kaj dogajalo. Seveda, hvala bogu, ta zavezništva gradijo podjetja sama, na primer Adria kombi, SŽ transport, Luka Koper …

Ni pa strateškega razmisleka s strani države. Za kaj več bi v panogi potrebovali spodbudo. Slovenija kot država bi morala biti zainteresirana, da logistično postanemo močni in da podpre podjetja, ki imajo to ambicijo.«

Kako naj jih podpre?

»EU razume, da je prihodnost intermodalna. Slovenija ima zato lepo priložnost. Vsak dan je na naših cestah okoli 10.000 tovornih vozil. Letna rast je približno petodstotna. Polovica tega je vezana na Luko Koper, od koder gre in kamor pride 60 odstotkov tovora po cesti.

Slovenijo prečkajo trije glavni koridorji, na železniški infrastrukturi pa imamo osem različnih križišč. Vse to so priložnosti, da bi se s tovorom pri nas nekaj zgodilo, vendar ga ne znamo zadržati in tu ustvariti neke dodane vrednosti.

EU ima za tovrstne spodbude pripravljena sredstva, toda država mora izkazati neko strategijo. Če je ta na ravni države sprejeta, država s tem izkazuje, na kakšen način jo bo razvijala. To je podlaga, da EU naložbe finančno podpre.«

Celotni intervju z Igorjem Žulo si lahko preberete v posebni izdaji revije Podjetna Slovenija, Podjetna logistika. Še niste naš naročnik? To lahko uredite TUKAJ.