Ali Slovenija v boju proti korupciji rabi Skok ali Hops?
- Goran Novković
- 21 maja, 2026
- Mnenja
- Foto: Barbara Reya
V majski številki revije Podjetna Slovenija smo objavili intervju, ki ga je z njo pripravil Goran Novković.
»Možna sankcija za kršitev bi bila odstop s funkcije ali omejitev dela plače.«
Pogovor se je dotaknil tudi vprašanja, ali bi Slovenija potrebovala posebno organizacijo Skok po zgledu hrvaškega urada za zmanjšanje korupcije in organiziranega kriminala Uskok. Morda bi ga pri nas lahko imenovali tudi Hops, je je pošalil Novković in jo vprašal, če meni, da je to dobra ideja.
Na to je Katarina Bervar Sternad odgovorila:
Visoka politična zaveza boju proti korupciji je gotovo dobro sporočilo. Hkrati pa je pomembno tudi, da se pred spremembami opravi analiza in evaluacija tega, kar imamo: kaj deluje dobro, kaj ne, kaj potrebujemo …
Včasih s prehitrimi ukrepi ali rešitvami lahko zdravimo napačne probleme.
V Sloveniji kar nekaj takšnih organov že imamo. Enako imajo na Hrvaškem tudi Komisijo za preprečevanje konflikta interesov in policijsko enoto, ki se ukvarja s tem. Na področju boja proti korupciji deluje cela skupina institucij ali organov.
To predvideva tudi pred kratkim sprejeta direktiva EU na področju preprečevanja korupcije. Predvideva pregon in preventivni del – funkcionalno neodvisne ločene institucije, ki opravljajo vsaka svojo nalogo.
Pred volitvami je bilo precej govora o tem, da je KPK brezzobi tiger in da je to preventivna ustanova: kaj vam vendarle manjka, da bi bili bolj zobat tiger?
Del rešitev je v spremembi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če bi se organi morali odzivati na naša priporočila, bi to pomenilo, da se po tem, ko je nekaj ugotovljeno, uvedejo spremembe. Lahko bi se izrekale sankcije za kršitve integritete, ki jih trenutno nimamo. To bi lahko imelo boljši odvračalen učinek.
Že to, da bi imeli določeno sankcijo, bi bil velik korak. Na ugotovitve KPK bi verjetno slišali drugačne odzive, kot smo jih poslušali v preteklosti. To bi resnično pomagalo pri splošnem dojemanju KPK.
Kakšne sankcije ste predlagali?
Konkretne sankcije morajo biti sorazmerne s težo kršitve. V primeru kršitve integritete bi bile primerne sankcije na primer omejitve pri kandidiranju za določene javne funkcije, kot to denimo že velja na nekaterih področnih predpisih, v javnem zdravstvu in SDH. Sankcija bi najbrž lahko bila tudi odstop s trenutne funkcije, seveda glede na težo kršitve. Ali pa omejitev nekih drugih pravic, ki so povezane s to javno funkcijo, na primer dela plače.
To bi se najbrž zgodilo po končni odločitvi upravnega sodišča?
Takrat, ko bi bila odločitev pravnomočna. To je lahko po dokončni odločitvi KPK. Če obravnavana oseba zoper takšno odločitev uporabi pravno sredstvo, pa po pravnomočnosti sodne odločitve.
Celotni intervju s Katarino Bervar Sternad si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Mladi, linkedin profil je pomembnejši od vašega CV-ja!
Tilen Prah, kadrovski strokovnjak in prokurist podjetja Kariera, svetuje, kako lahko mladi izboljšajo svoj življenjepis

2030: električni tovornjak za krajše razdalje?
Glede na trenutne trende, predvidene investicije in vire za proizvodnjo potrebne električne energije bo električni tovornjak v letu 2030 standard

Ko obrambna zmogljivost dela za bolne
GPS, internet, helikopterji in zaščita kritične infrastrukture. Meja med obrambnim in civilnim se briše hitreje kot kadarkoli prej.

Slovenski podjetniki, ki postajajo močni investitorji
Kje nastajajo prave kapitalske zakladnice slovenskih podjetnikov za nove prevzeme ali druge posle? Kdo so slovenski podjetniki, ki so najbolj