Preberite tudi: Čiščenje in zaščita vrhunske kakovosti
Promocijsko besedilo
»Nisem optimist, da se bo Trump kaj naučil.«
Matej Rigelnik je izvršni direktor nepremičninskega podjetja Equinox Real Estate. Dobro pozna nepremičninski trg, ki je v Sloveniji vse aktualnejša tema. Po več kot 15 letih izkušenj v finančni industriji pa je dobro seznanjen tudi s področji upravljanja portfeljev, finančnih tveganj in poslovnega načrtovanja.
Kot kolumnist in analitik se pogosto dotakne geostrateških tem, javnih financ, javnega sektorja … Nazadnje je na televizijski Tarči javnost osupnil s podatkom, da imamo v primerjavi z letom 1980 v javnem sektorju zaposlenih okoli 1.300 avtobusov ali 80.000 oseb več. Z njim smo se pogovarjali na 16. spletnem pogovoru Podjetne Slovenije.
»Niti ena vrsta naložbe v zadnjih letih ni tako močno pozitivno vplivala na dejansko premoženje Slovencev kot nepremičnine.«
Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki
Promocijsko besedilo
Kakšni bodo po vašem mnenju nepremičninski trendi?
Nepremičnine so za Slovence najpomembnejša vrsta naložbe. Slovenci smo nepremičninski tajkuni v smislu, da je cena nepremičnin zelo pomemben del našega premoženja. Prirast cen nepremičnin v zadnjih desetih letih od leta 2015 je pomembno vplival na premoženjsko bilanco Slovencev. Niti ena vrsta naložbe ni tako močno pozitivno vplivala na dejansko premoženje Slovencev in njihovo dojemanje tega.
Ali to hkrati pomeni, da je v tem trenutku med Slovenci tudi več lastnikov nepremičnin kot pred desetimi leti?
Ne. To pomeni, da je občutek bogastva Slovencev veliko večji, kot je bil pred desetimi leti. To je pomemben psihološki element. Na prvo žogo ljudje pravijo, da je nepremičnina njihov dom, ki ga ne bodo prodali, ampak spremljajo oglase in transakcije – predvsem, kako je stanovanje prodal njihov sosed. To je v Sloveniji nacionalni šport.
Ekonomski vzpon Slovenije v zadnjih desetih letih je v precejšnji meri temeljil tudi na percepciji vrednosti nepremičnine. Bil je eden bolj demokratičnih vzponov, saj je 75 odstotkov družin v Sloveniji lastnikov stanovanj, v katerih živijo. V Nemčiji je takšnih družin le 40 odstotkov.
V času epidemije in po njej so krožile informacije, da so stanovanja, posebej v Ljubljani, v veliki meri kupovali podjetniki, ki so nabrali dobičke, zdravniki … Se je lastništvo nepremičnin osredotočilo vsaj v Ljubljani oziroma v zelo urbanih okoljih?
Da, to drži. Nepremičnine so v zadnjih letih postale tudi čista naložba. Sam sem sicer zelo kritičen do tega, da je to za slovenske elite dodana vrednost, ki jo zmorejo. Namesto da bi razvili resno podjetje in z njim nastopili na mednarodnih trgih. Če je tako, se nam res ne piše najbolje.
Kakšne pa so po vašem mnenju cenovne napovedi?
Sam sem sredi velike rasti cen nepremičnin v času epidemije leta 2023 prodal stanovanje. Toda trend se je še nadaljeval, čeprav je število transakcij drastično upadlo, do 40 odstotkov. Zadnji podatki za leto 2024 kažejo, da se je rast cen ustavila, a cene so padle kvečjemu malenkostno. Črednega nagona, zaradi česar so se nepremičnine tako dražile, ni več. Mislim, da zdaj sledi stagnacija.
Se prebivalci Slovenije že kaj bolj odločajo za nepremičninske sklade?
V Sloveniji so primarno vlagatelji v takšne nepremičninske sklade tisti, ki so pripravljeni v tak sklad vložiti več kot 100.000 evrov. Equinox je običajna delniška družba, a naš poslovni model so nepremičnine. Število naših delničarjev se je, odkar smo šli pred tremi leti na borzo, povečalo s 300 na približno 600.
»Če bi zaradi davka na premoženje davkoplačevalce razbremenili drugje, bi ga celo podprl. A sem skeptičen. Ne verjamem, da ga bodo racionalno porabili v javni porabi.«
Pričakovali smo večje zanimanje, ampak Slovenci očitno še vedno raje sami odmašijo cev v WC-ju nepremičnine, kot da bi to storil sodelavec našega podjetja. 😊
Kaj menite o napovedanem davku na premoženje?
Če bi zaradi davka na premoženje davkoplačevalce razbremenili drugje, bi ga celo podprl. A sem skeptičen. Ne verjamem, da ga bodo racionalno porabili v javni porabi, in tega me je strah. Na koncu se bo delež države v BDP, ki se je v zadnjih desetih letih že tako drastično dvignil, še dodatno povečal. Storitve za prebivalstvo in davkoplačevalce pa se ne bodo izboljšale. Za prebivalce in davkoplačevalce bi bilo bolje, da država optimizira svoje procese.
Januarja je funkcijo prevzel novi ameriški predsednik Donald Trump. Takrat so finančni trgi skoraj podivjali, potem pa so cene na borzah hitro začele padati, kljub napovedim o carinah že pred tem. Ali se finančni trgi sploh še realno odzivajo na trg ali pa se ozkogledno pregrevajo?
Politika Donalda Trumpa na žalost deluje zelo konfuzno. Nisem navdušen nad njegovo ekonomsko politiko, z izjemo optimizacije javnega sektorja, izboljšanja procesov in tako naprej. Veliko je zmede. Kot izvozno naravnano gospodarstvo bomo seveda vse ukrepe, ki jih bo Donald Trump sprejel, zelo občutili. Poslovno okolje je veliko bolj nestabilno, kot je bilo še pred pol leta.
Ali so kriptovalute, prav tako povezane z Donaldom Trumpom, dobre za javno zdravje? Ali pa mu bodo hudo škodovale? Sprašujem, ker se je tudi argentinski predsednik z vplivom na ceno kriptovalute znašel v škandalu. S kriptovalutami se igrata tudi Melania in Donald Trump. Mnogi so investirali vanje in veliko izgubili …
Sam sem velik navdušenec nad argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem. Toda to, kar je storil s kriptovaluto … Izkoriščenje javne publicitete za to, da prodajaš zasebne projekte, je absolutno napačno. Upam in verjamem, da je bila to zanj šola. Glede Trumpa pa nisem optimist, da se bo kaj naučil.
Včasih so bile ZDA zgled, ko gre za sume prikritega insajderstva. Finančne oblasti so ob sumih odreagirale v trenutku. Zdaj se pri kriptovalutah zdi, da se dogaja javno insajderstvo, brez odziva oblasti. Predsednik in prva dama izdata neko kriptovaluto in cena ji tako začne rasti, a kmalu hudo pade.
Petstoodstotno se strinjam z vami, da to ni dobro za javno zdravje. Ne vliva zaupanja. Dokler gre pri takšnem početju za posameznike, to še ne vpliva na družbeno tkivo. Ko pa zadostno število ljudi presodi, da je poslovni model, ki se izvaja, skorumpiran, so posledice lahko katastrofalne.
Ali v takšnem geostrateškem okolju sploh lahko presodimo, v kaj je pametno in v kaj nespametno vlagati?
To pod vprašaj postavlja marsikaj. Finančni trgi ne marajo nestanovitnosti. Denarni tokovi v prihodnosti so težje napovedljivi, kar pomeni, da težko presodimo, koliko je neka delnica vredna danes.
Res je sicer, da je bila rast cen evropskih delnic lani precejšna. Tudi na Ljubljanski borzi je njihova vrednost zrasla za več kot 20 odstotkov. Po domače: nekaj špeha je, ampak to se lahko hitro spremeni. Ne smemo pozabiti: na kapitalskih trgih je vedno tako, da gremo po stopnicah navzgor, navzdol pa z dvigalom. In največkrat je to dvigalo brez jeklene vrvi.
»Birokracije se ne bi lotil kot Elon Musk, ampak kot argentinski predsednik Javier Milei.«
Se vam mogoče zdi, da smo Evropejci kljub vsemu nekoliko preveč kritični do EU? Zadnje čase kot v črednem nagonu v njej vidimo samo slabo. Pred časom sem denimo gledal dokumentarni film o čipih, ki jih največ proizvaja Tajvan. Na koncu so ugotovili, da je to sicer res, toda da bi sploh lahko proizvedli čipe, nujno potrebujejo produkt proizvajalca iz Nizozemske. Ali torej drži rek Amerika inovira, Kitajska kopira, Evropa regulira?
Tega pesimizma je zagotovo malo preveč. Je pa res, da je Evropa zašla predaleč v hiperregulacijo. Čedalje več je je. Naj vam zaupam naš primer. Za gradbeno dovoljenje za 30 apartmajev, ki smo jih naredili v Delovi stolpnici, smo čakali dve leti in štiri mesece, za samo gradnjo pa smo potrebovali en mesec in tri tedne. Če je to naša realnost, ne bi rekel, da je omenjeni pesimizem neupravičen.
Regulacija je v EU in Sloveniji postala tako rekoč sinonim za birokracijo. Ali bi se vi birokracije v Sloveniji lotili kot Elon Musk v ZDA?
Birokracije se ne bi lotil kot Elon Musk, ampak kot argentinski predsednik Javier Milei.
V čem pa je med njima razlika?
Razlika je v mikroderegulaciji. Birokracije se je treba lotiti procesno: kateri predpisi in zakoni so smiselni, kateri pa ne. Na to je treba pogledati z zornega kota državljanov in podjetnikov, najbolj elementarnih delov družbe, ter racionalizirati javno upravo in javni sektor. Vse to bistveno manj pompozno, kot to počne Elon Musk.
Javier Milei ima ministra za deregulacijo, ki deregulira predpise na mikro način. S tem trg postaja svobodnejši, monopole in oligopole pa odpravljajo. Gre za polno drobnih ukrepov. Tudi v Argentini pa imajo spletno stran o tem, kaj vse so deregulirali. Sam se bolj zavzemam za tak model kot model Elona Muska.
Včasih imam namreč občutek, da je bil še socializem bolj podjetniški, kot je zdaj kapitalizem. Ko smo šli iz socializma, so bila produkcijska sredstva v družbeni lasti. Ni bilo veliko podjetniške iniciative. Ker državna podjetja niso ustvarjala zadovoljivega donosa, je država družbeno lastnino privatizirala.
A na drugi strani je hiperregulirala poslovno okolje, tako da lastnik podjetja dejansko ne more delovati v svoji funkciji. V pravnem smislu imamo zasebne lastnike podjetij, vprašanje pa je, ali so to lahko tudi v ekonomskem smislu.
Vrniva se še malo k ZDA. Ali je Elon Musk sploh verodostojna oseba za takšno vlogo, kot mu jo je namenil Donald Trump?
Ne vem, kakšen je pravni kontekst za opravljanje vseh aktivnosti, ki jih izvaja Elon Musk. V Argentini to počne ministrstvo za deregulacijo. Elon Musk pa to počne vzporedno z uradnim sistemom. Poleg tega pa javno komentira neke zadeve, ki jih ne razumem …
Mar ni Elon Musk pravzaprav kontrakapitalist? Njegovi javni komentarji namreč škodujejo prodaji avtomobilov njegov znamke Tesla …
Drži. Ne razumem, ne razumem te agende. Lahko da obstaja neka ideja ali želja po tem, da bi ustvarili boljši svet, ampak način, na katerega to počnejo, je pa zelo čuden. Sam verjamem, da se moramo v družbi držati pravnih norm, ki so bile sprejete.
Ko sem pred mesecem gledal CNN, so bila izražena tudi mnenja, da gre za neke vrste ultimativni pohlep …
Življenjski slog Elona Muska je enostaven. Ni asketski, a ne vem, če gre ob 400 milijardah dolarjev še za vprašanje, ali hoče 800 milijard.
Niso govorili o pohlepu po denarju, ampak o pohlepu po moči.
To pa drži, se strinjam.
»Ni pravo vprašanje, koga bi predsednik vlade zaposlil za boj proti birokraciji. Najprej mora predsednik vlade sam verjeti, da je manj več.«
Vrniva se v Slovenijo. Ali bi predsednik vlade za boj proti birokraciji moral imenovati človeka, ki bi imel pooblastila, kot da je to glavni projekt v državi?
Predsednik vlade bi moral najprej razumeti, da mora začeti pri sebi. Kje pa smrdi riba? Vedno pri glavi. Če imamo v državi z dvema milijonoma prebivalcev 21 ministrstev, potem je to jasen signal vsem sistemom v družbi, da vlada želi kompleksen, bogat in verjetno neučinkovit sistem. Ker več ministrstev pomeni več sekretarjev, več tajnic …
Ni pravo vprašanje, koga bi predsednik vlade zaposlil za boj proti birokraciji. Predsednik vlade mora najprej sam verjeti, da je manj več. Šele potem lahko pride do izvedbe.
Porabo države je treba omejiti na takšno raven BDP, ki je za družbo sprejemljiva glede na to, kaj točno želimo. Želimo javno zdravstvo, želimo javne ceste, želimo v socialno državo in tako naprej. Sprejeti moramo ustrezen družbeni dogovor, pred tem pa opraviti primerjalno analizo z državami, s katerimi se lahko primerjamo, in spremljati podatke.
Se strinjate, da je treba v Sloveniji prek šolskega sistema okrepiti digitalno oziroma računalniško pismenost?
Pred vsebinami računalniške pismenosti bi dal prednost vsebinam finančne pismenosti. Če imamo finančno nepismene državljane, potem vsak misli, da je neto plače celotna plača. In ne razume, da obstaja še bruto in še en bruto nad prvim brutom, tako da se diskrepanca med neto in celotno plačo približuje 100 odstotkom. Bodoče rodove moramo vzgojiti tako, da bodo ob finančni pismenosti sprejemali ekonomske odločitve, ki bodo pripeljale do večjega razcveta naroda.
Že vrsto let gledamo, kako se v Sloveniji nekateri družboslovci in naravoslovci pogovarjajo drug mimo drugega. Opaziti je tudi, da nekateri naravoslovci ne razumejo družbe, zato se mi poraja naslednje vprašanje: ali bi bilo dobro, da na tehničnih in naravoslovnih fakultetah poskrbimo tudi za minimalno družboslovno znanje?
Charlie Munger, poslovni partner Warrena Buffeta, je v svoji knjigi poudaril multidisciplinarni pristop. To je absolutno nujno; nujno potrebujemo širino. Popolnoma se strinjam, da je to korak v pravo smer.
»Če pogledate Ljubljansko borzo, tam kotirajo delnice Krke, Telekoma, Luke Koper in še veliko podobnih podjetij. Omenjena so vsa podjetja, ki so jih ustanovili partizani.«
Kako pa bi v Slovenijo privabili več dobrih talentov?
Kako jih privabiti, če pa morajo, ko stopijo v to državo, 70 odstotkov zaslužka plačati za dajatve? Ne vem, ali je to prijazno okolje zanje. Cilj države bi moral biti, da vzpostavi okolje, v katerem uspevajo dobre ideje. Verjetno bo treba postoriti marsikaj, da bomo dosegli dober rezultat.
Kje je večji potencial rasti slovenskega gospodarstva, ko gre za nova podjetja v vzponu: v startupih ali v družinskih podjetjih? Na naših lestvicah najboljših podjetij izrazito prevladujejo slednja, klasična družinska podjetja.
Če pogledate Ljubljansko borzo, tam kotirajo delnice Krke, Telekoma, Luke Koper in še veliko podobnih podjetij. Omenjena so vsa podjetja, ki so jih ustanovili partizani. Vsekakor potrebujemo več podjetniških iniciativ.
Strinjam se z vami, da je pomp okoli teh startupov malce pretenciozen. Slovensko gospodarstvo stoji na klasičnem podjetništvu. Nujno moramo stimulirati klasično podjetništvo. Pa tudi startupe.
NOVA EVROPA
Sorodni prispevki
