Hočem v pokoj, pa nimam naslednika. Kaj zdaj?

Le okrog 15 odstotkov družinskih podjetij ima družinskega naslednika. Kaj pa naj stori preostalih 85 odstotkov?

Strokovnjaka na področju prodaje podjetij, Mateja Ahej iz podjetja Targo finance in Tom Senekovič iz podjetja Borza posla, sta nam pojasnila, kakšne možnosti imajo lastniki mikro in malih podjetij, ki želijo v pokoj, pa nimajo naslednikov.

Prve generacije slovenskih podjetnic in podjetnikov, ki so v devetdesetih letih ustanavljali svoja podjetja, so že trdno zakorakale v leta, ko je čas za upokojitev. Po idealnem scenariju posel prevzame eden od družinskih članov.

Razdelali smo, kako lahko odidete v pokoj.

A še preden se odločite za ta korak, se morate vprašati: kaj pa potem?

Berite dalje

Tomo Senekovič: »Upokojitev se sliši privlačna možnost in mnogi hrepenijo po času brez obveznosti, stresa in dela. V praksi pa se potem pogosto zgodi, da ljudje s tem, ko se posla tako ali drugače znebijo, povsem izgubijo svojo identiteto. Ne vedo, kaj bi počeli. Postanejo depresivni in brezvoljni. Nekateri celo zbolijo.«
Resno torej razmislite o tem, kaj boste počeli, ko boste v pokoju, svetuje Senekovič: »Pripravite si načrt, kako se boste zaposlili, ko ne boste več vpeti v podjetništvo.«
5 možnosti, kako v pokoj, če v podjetju nimate naslednika

Kaj narediti s podjetjem, če želite v pokoj, pa nimate naslednika, je v največji meri odvisno od vaših ciljev, pravi Mateja Ahej: »Nekateri želijo naslednika, ker je podjetje njihov otrok in hočejo, da živi naprej. Drugi želijo iz podjetja čim več iztržiti, ker od aktivnih dohodkov prehajajo k pasivnim, ti pa hitro kopnijo. Tretji hočejo svojo podjetniško pot čim prej končati.«

Ko boste vedeli, kaj želite, boste lažje izbrali pravo možnost zase, pravi Ahejeva.

Predstavljamo vam 5 možnosti, kaj lahko naredite:

1. Prenos posla na zaposlene.

Prva možnost je, da naslednika poiščete med zaposlenimi, pravi Tomo Senekovič. A na žalost v praksi tudi ta možnost pogosto ni izvedljiva: »Zaposleni največkrat niso pripravljeni narediti tega koraka in službe zamenjati za podjetništvo.« Navsezadnje, kot podjetniki dobro veste, podjetništvo za sabo potegne veliko več kot le to, da si sam svoj šef.

Senekovič ima nedavno izkušnjo s podjetnikom, ki se je ukvarjal z računovodstvom. Kar leto in pol se je pripravljal na izstop in nameraval posel prepustiti svojim štirim zaposlenim. Njihov odziv, ko so mu povedale, da si ne želijo problemov, ki jih prinaša podjetništvo, temveč le hoditi v službo, ga je presenetil: »Je pa povsem razumljivo, da se vsi ne vidijo v podjetništvu, četudi to prinaša več svobode in višje prihodke.«

2. Iskanje naslednika na trgu.

Podjetje lahko tudi prodate. A na trgu posla se na žalost ne tre kupcev, ki bi hrepeneli po vašem biznisu. V praksi se največkrat najdejo med konkurenco ali pri podjetnikih, ki širijo dejavnost, lokacijsko ali produktno, nadaljuje Senekovič:

»Denimo, da želi krovec geografsko širiti svojo dejavnost. Ena od možnosti je, da kupi že uveljavljeno podjetje z isto dejavnostjo v drugi regiji. Lahko pa na primer proizvajalec oken razmišlja o širitvi nabora svojih izdelkov in ta cilj doseže s prevzemom podjetja za proizvodnjo vrat.«

Pred kratkim je sodeloval pri nakupu in prodaji posla, kjer je lastnik maloprodajnega podjetja s tehničnim blagom kupil veleprodajno podjetje v isti panogi in tako dosegel mnogo sinergij.

Vseh podjetij po mnenju Mateje Ahej niti ni mogoče prodati: »Razlog za to so največkrat previsoka pričakovanja prodajalca. Dejavnost morda ni zanimiva, morda potrebuje specifična znanja ali licence. Včasih pa prodajalec ni zainteresiran za to, da dobi kupnino v več kosih.« Senekovič pravi drugače: »Vsak posel, ki generira zdrav denarni tok in je realno pričakovati, da ga bo tudi v prihodnje, lahko dobi naslednika. Prodajalec si mora vzeti le dovolj časa, da se na prodajo pripravi in se z ustreznim strokovnjakom posvetuje glede tega, kdo so lahko kupci takšnega podjetja, kakšne motive za prevzem imajo takšni kupci in kako ti kupci navadno gledajo na vrednost podjetja.«

Ponujata 5 nasvetov, kaj morate v tem času narediti:

Vseh poslov ni enako lahko ali težko prodati, izpostavlja Senekovič: »Slabše gredo v promet razne obrtne dejavnosti, pri katerih si je za uspešno poslovanje treba umazati tudi roke, vrednost pa se pogosto skriva le v strojih in orodjih.« Trenutno pa opaža, da je hit vse, kar je bio, eko, wellness, in vse, kar se lahko učinkovito promovira na družbenih omrežjih.

Težje je prodati tudi podjetja iz branže, ki ni donosna in/ali perspektivna v naslednjih desetih letih, dodaja Mateja Ahej. Bolj problematična so po njenem mnenju tudi podjetja življenjskega sloga. To so tista, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti, ampak so bolj služba kot posel.

Senekovič svetuje, da predvsem dobro razmislite, kdo so lahko kupci: »Podjetniki, ki se odločijo za prodajo posla, prevzemnika prepogosto iščejo v napačni skupini kupcev.« Če ste kot podjetnik sami odgovorni za celotno poslovanje, podjetje zagotovo ne bo zanimivo za investitorje. Morda pa bo posel zanimiv za strateškega kupca; nekoga, ki želi s prevzemom razširiti svoj posel in ima v obstoječi ekipi osebo, ki vas lahko nadomesti. Ali pa bo pritegnil operativnega kupca, torej nekoga, ki preprosto želi stopiti v vaše čevlje – postati podjetnik. Če veste, kakšnega kupca iščete, bo iskanje bistveno lažje.

3. Izstop iz aktivnega vodenja in ohranitev lastništva.

Pri dovolj velikih podjetjih, pri katerih je v strukturo zaposlenih mogoče vriniti tudi vodstveno raven, je odprta možnost za izstop iz operativnega podjetništva v bolj strateško in nadzorno vlogo, pravi Senekovič: »Ta možnost pride v poštev za tiste podjetnike, ki želijo ohraniti vpliv na podjetje, ne pa ga tudi aktivno upravljati.«

4. Strateško partnerstvo in poznejši izstop.

Nekateri podjetniki se odločijo za strateško partnerstvo, pravi Mateja Ahej: »Povežejo se z drugimi podjetji in čez leto ali dve izstopijo.« Pri tem je ključno, da izberete partnerja, ki ima ustrezne kompetence in cilje, opozarja Ahejeva: »Možnost in način izstopa določite v pogodbi o partnerstvu.«

5. Likvidacija podjetja.

Zaprtje podjetja oziroma likvidacija je pri podjetnikih, ki se želijo upokojiti, pogosta izbira, čeprav velja za manj priljubljeno. »Podjetniki namreč likvidacijo pogosto vidijo kot neuspeh,« pojasnjuje Senekovič, vendar meni, da je tako po nepotrebnem: »V resnici je to lahko zanimiva, stroškovno ugodna in tudi najhitrejša možnost.« To pomeni, da podjetnik proda vsa sredstva, podjetje likvidira in premoženje, ki se je v letih uspešnega delovanja nabralo v podjetju, prenese v gospodinjstvo.

Likvidacija je lahko po Senekovičevih besedah zanimiva izbira predvsem, kadar ima podjetje veliko sredstev: »Že manjši avtoprevoznik ima denimo hitro nekaj sto tisočakov samo v tovornjakih. Če bi podjetje prodajal, bi na današnjem trgu zanj mogoče iztržil dvajset odstotkov več, kot če bi samo prodal sredstva. Je pa s prodajo celotnega posla bistveno več dela. Prodaja posla namreč v povprečju traja med 6 in 12 mesecev, poleg tega pa mora biti prodajalec kupcu za določeno obdobje pogosto še vedno na voljo za predajo poslovanja.« Likvidacija je dobra izbira tudi za lastnike manjših podjetij, ki niso v perspektivnih dejavnostih, dodaja Mateja Ahej.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh