Državne investicije in razpisi na področju infrastrukture
Slovenija se sooča z ambicioznimi načrti za razvoj infrastrukture v obdobju od leta 2021 do 2027, pri čemer ključno vlogo igrajo državne investicije in sredstva iz Programa evropske kohezijske politike, pravi Kristina Kočet Hudrap iz svetovalnega podjetja Tiko Pro. Predstavila nam je, kaj vse je na voljo na področju infrastrukture.
Program evropske kohezijske politike 2021–2027
Evropska unija je za obdobje do leta 2027 pripravila nov program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pravi Kristina Kočet Hudrap. Slovenija je v okviru tega programa prejela precejšnja sredstva za razvoj infrastrukture, predvsem za naslednja področja:
- Prometna infrastruktura. Velik del sredstev bo namenjen izboljšanju cestne in železniške infrastrukture. Načrtovane so posodobitve cest, povečanje varnosti na cestah ter izboljšanje povezav med regijami.
- Energetska infrastruktura. Slovenija namerava okrepiti energetsko učinkovitost in povečati uporabo obnovljivih virov energije (OVE) ter učinkovite rabe energije (URE). Sredstva bodo namenjena izgradnji novih električnih omrežij in podpori projektom za obnovljive vire energije.
- Okolje in trajnostna infrastruktura. Pomemben del investicij bo usmerjen v trajnostne projekte, kot so čistilne naprave, vodovodni sistemi in prehod na zeleno energijo.
Načrti do konca leta 2023
Do konca leta 2023 je pričakovati nadaljevanje in zaključek številnih infrastrukturnih projektov, ki so trenutno v izvajanju. Dodatni razpisi bodo še naprej na voljo za nove infrastrukturne projekte, ki bodo prispevali k razvoju države.
Vzdrževanje obstoječe infrastrukture bo tudi ena izmed prednostnih nalog, poudarja Kristina Kočet Hudrap: »Pomembno je omeniti, da bosta skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje okoljskih vplivov ključna pri načrtovanju in izvajanju vseh infrastrukturnih projektov.« Slovenija se zavezuje k doseganju ciljev glede zmanjšanja ogljičnega odtisa in ohranjanju naravne lepote države, dodaja.
2 nasveta, kako se prijaviti na razpise
Izzivi naj vas ne odvrnejo od tega, da se nanje ne bi prijavili. Za vas imamo dva nasveta, kako se jih lotiti:
- Na prihajajoče razpise se vnaprej pripravite, svetuje Kristina Kočet Hudrap: »Manj razpisov, večja konkurenca in velik naval prijav bodo za podjetja, ki niso pripravljena, pomenila manjšo možnost uspeha na razpisu.«
- Že pred objavo razpisa razmišljajte o pomembnih komponentah, torej o samem projektu in o finančnih zmožnostih (vnaprej pripravite osnutke finančnih načrtov za izvedbo projekta). Osredotočite se na projekte energetske učinkovitosti, krožnega in trajnostnega poslovanja. S strokovnjakom izvedite LCA-analizo ter se usmerjajte v zelene projekte. Poudarite trajnostne vidike svojega projekta ter družbeno in okoljsko korist.
Naložbe in infrastrukturni razpisi za slovensko gospodarstvo
Poleg že načrtovanih infrastrukturnih projektov, ki so trenutno v izvajanju, je Slovenija zavezana k izvajanju dodatnih projektov za podporo gospodarskemu razvoju države, navaja Kočet Hudrapova: »Ti projekti bodo v veliki meri financirani iz sredstev Programa evropske kohezijske politike.«
Nekateri od načrtovanih projektov vključujejo:
4 izzivi pri prijavljanju na razpise
Prijava na razpise lahko podjetjem ponudi številne priložnosti. Vendar je pomembno, da se zavedajo tudi morebitnih izzivov in omejitev, opozarja Kristina Kočet Hudrap. Našteva štiri izzive za podjetja, ki razmišljajo o prijavi na takšne razpise:
Zahtevna konkurenca. Glede na manjše število napovedanih razpisov za investiranje v infrastrukturo lahko pričakujemo velik naval prijav, kar pomeni tudi izjemno močno konkurenco. Podjetja bodo tako tekmovala z drugimi visokokvalificiranimi ponudniki, zato je vsekakor priporočljivo, da se vnaprej pripravijo.
Zakonski in birokratski postopki. Postopki za prijavo na razpise so pogosto kompleksni in birokratski. Podjetja morajo biti pripravljena na obsežno dokumentacijo in dosledno izpolnjevanje zahtev.
Finančni izzivi. Tudi če je projekt uspešno odobren, se morajo podjetja spoprijemati s finančnimi izzivi in obveznostmi, kot sta predfinanciranje in poročanje o porabi sredstev.
Časovni okvir. Projekti pogosto zahtevajo dolgotrajno načrtovanje in izvajanje. Podjetja morajo biti pripravljena na dolgoročne naložbe in čakanje na izplačilo sredstev.
Kaj je novega pri gradnji drugega tira?
Družba 2TDK, ki je zadolžena za gradnjo drugega tira, je na začetku septembra podpisala eno izmed zadnjih večjih pogodb na projektu, ki obsega izvedbo železniških, elektroenergetskih in strojnih del. Zdaj si bo prizadevala, da bodo ta dela v čim večji meri financirana iz evropskih nepovratnih sredstev – konec septembra se s tem zadnjim sklopom del 2TDK prijavlja na razpis Instrumenta za povezovanje Evrope 2023, je povedal Matej Oset, generalni direktor 2TDK.
Sicer pa dela na drugem tiru intenzivno potekajo. Gradnja drugega tira poteka v celoti na osnovi koncepta trajnosti, ki temelji na ekonomskem, družbenem in okoljskem razvoju. Nova proga bo premaknila večino tovora s cest na železnico. Pozitivno pa bo vplivala tudi na turistični razvoj obalnih mest, je prepričan Marko Brezigar, direktor 2TDK.
Sorodni prispevki
