Podjetje Dewesoft je v lasti več kot 80 zaposlenih podjetja.
Da zaposleni začutijo, da delajo zase
Dewesoft je multinacionalno podjetje, ki razvija visokoinovativne merilne instrumente, ki jih pogajanja mednarodno nagrajena programska oprema DewesoftX. Za razvoj Dewesofta skrbi že več kot 170 sodelavk in sodelavcev v Sloveniji, skupaj z 18 hčerinskimi podjetji po vsem svetu pa je skupno število zaposlenih že preseglo 350. Globalno se v industriji merilne tehnike uvršča med zgornjih pet podjetij.
Z več kot 30-odstotno stopnjo povprečne letne rasti je eno najhitreje rastočih podjetij v merilni industriji globalno. V Sloveniji se umešča med podjetja z najvišjo ustvarjeno dodano vrednostjo na zaposlenega, saj s 170.000 evrov za več kot trikrat presega slovensko povprečje.
Podjetje mora biti odprta knjiga
Tako kot po uspehu je podjetje posebno tudi v načinu lastništva. Knez že od samega začetka spodbuja solastništvo zaposlenih, saj verjame, da je to jamstvo za dolgoročni uspeh podjetja in njegovih ljudi. Dewesoft je trenutno v lasti že več kot 80 zaposlenih.
»Nujno je, da v Sloveniji prepoznamo vrednost lastnega domačega kapitala. Je bolj potrpežljiv, bolj družbeno odgovoren in vrača okolju. Treba je spremeniti miselnost, da ima tuji kapital višjo vrednost,« poudarja Knez.
V Dewesoftu kreirajo solastniški model, s katerim želijo dvigniti zavest oziroma odnos do kapitala in upravljanja podjetja. »Da smo naš sistem solastništva implementirali, smo morali urediti kar nekaj pravnih podlag, treba je bilo vzpostaviti trg in sama pravila trgovanja. To so bili naši izzivi na začetku,« pravijo v podjetju in dodajajo, da jih tovrstni model solastništva zavezuje k transparentnosti, kar je za trajnostni razvoj podjetja prednost.
»Odprte knjige poslovanja, poslovni rezultati, izzivi, s katerimi se soočamo, ukrepi, ki jih bomo izvedli, nove investicije … vse to so naloge in področja, za katere vedo vsi solastniki.«
Kdo lahko postane solastnik Dewesofta?
Kot pravi Knez, v sistem solastništva v Dewesoftu ni mogoče vstopiti takoj. »Vsak novozaposleni mora najprej eno leto z nami soustvarjati prihodke podjetja, sokreirati zgodbo o uspehu, da lahko postane solastnik. Dovoljen znesek nakupa deleža je vezan na višino izplačanih nagrad v preteklem obdobju in te lahko kupijo samo zaposleni v podjetju.«
Zaposleni z nakupom pridobi status solastnika, dvakrat na leto sodeluje pri skupščini podjetja in prejme sorazmerni delež pri izplačilu dogovorjenega deleža dobička podjetja. Ko se zaposleni upokoji ali gre na drugo delovno mesto, se mora njegov delež prodati matičnemu podjetju, kar so uredili s kupoprodajno pogodbo med podjetjem in posameznikom.
»Sistem solastništva smo uvedli leta 2015 in je izredno uspešen. S tem smo naredili ključni korak, da zaposleni čutijo, da delajo zase; da je podjetje del njih,«
poudarja dr. Jure Knez.
Poleg solastništva so v podjetju uredili tudi sistem nagrajevanja, in sicer z možnostjo nakupa delnic podjetja. Knez je ob tem prepričan, da so s tem naredili ključni korak, da zaposleni čutijo, da delajo zase; da je podjetje del njih.
»Verjamemo, da bo podjetje v rokah zaposlenih veliko bolj uspešno, kot če bi imelo tujega lastnika. Ker vsak izmed solastnikov-zaposlenih po svojih najboljših močeh skrbi za to, da se vrednost podjetja povečuje.«
Denar, ki je naložen v obliki deležev, je likviden. V vsakem trenutku se lahko posameznik odloči, da proda svoj delež in zanj dobi toliko, kot je vrednost kapitala v tistem trenutku.
A delež lahko posameznik proda samo in izključno podjetju. Ali bo vrednost še tako strmo rastla, pa je odvisno od nas samih, pravijo v podjetju Dewesoft, kjer se zaposleni tudi zavedajo, da so postali kreatorji svoje usode.
Zakaj se bolj izplača delež prodati tujcem?
V Dewesoftu kot pozitivno ocenjujejo, da se je vlada lotila sistemskega urejanja tega področja. Želijo si ukrepe, ki bi podjetja spodbujala k večjemu prenosu lastništva na zaposlene.
»Ukrepi, ki to omogočajo, so tako davčne – različne oblike davčnih spodbud za podjetja in zaposlene – kot pravne narave. Trenutni zakonodajni okvir je namreč zelo tog, zato si želimo, da bi se oblikovala nova pravna oseba kot mala ali poenostavljena delniška družba,« pravijo v Dewesoftu, kjer so tudi prepričani, da bodo modeli solastništva uspešni le, če ne bodo stresni za nove solastnike.
Dodatne obdavčitve ali obdavčitve, zaradi katerih se lastnikom delež bolj izplača prodati tujcem kot nazaj matičnemu podjetju, so korak v napačno smer.
»Podjetje z modelom solastništva ostaja slovensko, kar je izjemnega pomena za naše gospodarstvo,« izpostavlja Knez in dodaja, da je za Slovenijo finančno zelo ugodno, če se ustvarjeni dobički razdelijo doma in tudi potrošijo doma. Na tak način preprečimo, da bi naši ljudje postali delovna sila v podjetjih, katerih lastniki so tujci.
Sorodni prispevki
