Andrej Lasič: »Zdaj je čas za osvajanje novih trgov.«
»Ne moreš prehiteti 15 avtomobilov v sončnem vremenu ... lahko pa jih, kadar dežuje.« Ta stavek legendarnega dirkača formule ena Ayrtona Senne rad pove Andrej Lasič, član uprave NLB za korporativno in investicijsko bančništvo. Zakaj?
V kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo v primerjavi z letoma 2007 in 2008, torej pred veliko krizo?
Slovensko gospodarstvo in bančni sektor sta v bistveno boljši kondiciji, kot sta bila pred vstopom v krizo leta 2007–2008. Očitno smo se iz tistega obdobja nekaj naučili. Verjamem, da bi s skupno vizijo razvoja slovenskega gospodarstva iz sedanje krize lahko izšli kot relativni zmagovalci.
Naj to na kratko utemeljim: na vrhuncu velike krize, leta 2012, je bilo slovensko gospodarstvo izrazito prezadolženo, banke pa obremenjene s slabimi posojili. Gospodarstvo je imelo okrog 20 milijard evrov dolga ob 35 milijardah BDP, kar je skoraj 60 odstotkov BDP.
Danes je dolg slovenskega gospodarstva vreden približno 11 milijard evrov ob več kot 50 milijardah BDP, kar pomeni, da se je relativno njegova zadolženost več kot razpolovila. Predstavlja okrog 20 odstotkov BDP. Za primerjavo: povprečna zadolženost v EU je približno 40-odstotna, kar kaže, da je slovensko gospodarstvo v precej boljši kondiciji, kot so v povprečju druga gospodarstva EU.
Leta 2012 so imela slovenska podjetja okrog 3 milijarde evrov depozitov in 20 milijard posojil. Zdaj je situacija praktično izravnana, saj imajo v povprečju 10 milijard evrov depozitov in 11 milijard posojil. Vpliv dviga obrestnih mer na gospodarstvo bo zato nevtralen.
Slovenska gospodinjstva in nefinančne družbe imajo na računih okoli 36 milijard evrov sredstev, bančnih posojil pa za okoli 23 milijard, torej v celoti od 12 do 13 milijard presežka finančnega premoženja. Vse našteto je dobra popotnica za prihajajoče čase.
Koliko pa je glede na takšno kondicijo povpraševanja po investicijskih kreditih? Ga je premalo?
Očitno se Slovenci odzovemo zelo burno, če nas piči kača. Pred veliko krizo smo se zelo burno zadolževali, tudi za neproduktivne naložbe. Ko pa smo dobili lekcijo, smo postali zelo konservativni. Podatki kažejo, da smo v zadnjih 10 letih v posodobitve proizvodnje investirali manj, kot so v povprečju investirali v EU.
V zadnjih letih je bilo investicij vendarle več, to pa sta zelo verjetno narekovali digitalizacija in robotizacija proizvodnih procesov. Predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Po začetku vojne v Ukrajini pa je spet čutiti upad investicij zaradi negotovosti.
Kako pogumno in koliko se slovenska podjetja odločajo za osvajanje trgov, prevzeme v tujini?
Prvič po dolgih letih imam občutek, da je slovensko gospodarstvo spet bistveno bolj ambiciozno. Verjamem, da smo v tem pogledu v NLB Skupini postavljali trende, saj smo prevzeli srbsko Komercijalno banko in na tem strateškem trgu dobili sistemsko vlogo.
Na Hrvaškem smo s Petrolom partnersko zaključili prevzem Croduxa, tako da ima Petrol zdaj drugi največji tržni delež med ponudniki naftnih proizvodov. Pred kratkim je Steklarna Hrastnik prevzela srbsko Steklarno Paraćin, takšnih primerov pa je še več. Slovenska podjetja imajo velike možnosti in potenciale za osvajanje novih trgov. Upam, da jih bomo skupaj izkoristili.
Ali ni glede na opisano kondicijo vendarle malo preveč strahu pred ambicioznejšim nastopom na tujih trgih? Zdaj se namreč na novo mešajo karte …
Razlogov za to je več. Veliko slovenskih podjetnikov je ta hip pred izzivom prenosa podjetja na naslednjo generacijo. V tej situaciji ne razmišljajo ambiciozno o tujih trgih, tudi agilnost menedžmenta je zato nekoliko nižja. Drugi razlog je, da sicer dobro poslujejo, a se ukvarjajo s tem, kako zagotoviti dodatne strokovne in perspektivne kadre, ki so nujno potrebni za realizacijo večje investicije.
Opaziti pa je, da nekatera podjetja, ki so jih prevzeli tujci, dobivajo zalet, saj so novi lastniki zelo ambiciozni in želijo precej povečati njihov promet.
Rad bi poudaril, da imamo res velik potencial. Če upoštevamo, da so podjetja zelo razdolžena in likvidna, knjiga naročil pa je polna, bi podjetjem svetoval, naj povečajo proizvodne zmogljivosti v dejavnosti, ki jo obvladajo. Naj je ne razpršijo. Zdaj je čas, da naša podjetja osvajajo nove trge in povečujejo tržne deleže v svojih nišah – tako na vzhodu kot na zahodu.
Ali so naša podjetja in podjetniki premalo ambiciozni, ko gre za prevzeme na zahodnih trgih?
Pogosto je tam ovira velikost podjetja, kar pa ne pomeni, da ne morejo biti ambicioznejši. Na trgih opažamo, da je uspešen koncept, ki kombinira dve smeri: na zahodnih trgih se kupuje trgovska podjetja ter tako osvaja trg in znanje, na vzhodu in Balkanu pa proizvodna podjetja zaradi ugodnejše cene delovne sile in tudi energentov.
Kako se pripraviti na vzhodne trge? Vojne bo prej ali slej konec ali pa bo zavladal kakšen drugačen status quo.
Treba je dosledno spoštovati vse sankcije, obenem pa ohranjati stike, da se bomo pripravljeni na hitro odzvati, ko bo te vojne konec. Takrat bodo potrebne velike investicije v razvoj Ukrajine, ki jih bodo financirale ZDA in EU. Slovenija ima zato tudi na teh trgih veliko priložnosti.
Ko bo konec vojne v Ukrajini, bo na vzhodu veliko priložnosti.
Sorodni prispevki