Kaj bo (so)financirano v letu 2023?
Za zdaj z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTS) sporočajo, da bodo v letu 2023 poleg interventnih ukrepov za subvencioniranje rasti cen energentov za gospodarstvo pripravili prve nepovratne ukrepe iz naslova kohezijske ovojnice 2021–2027.
Izpeljali bodo odpiranja tistih že objavljenih razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer še niso dodelili celotne razpisane vrednosti, in programe za krepitev podjetništva.
Dodajajo, da bodo ponudil tudi nove povratne spodbude za likvidnost in investicije. Podpora bo predvidoma usmerjena v:
- raziskave in razvoj,
- podjetništvo in internacionalizacijo,
- energetsko učinkovitost in turizem,
- spodbujanje predelave lesa in krožnega gospodarstva,
- prenos načrtovanih pristojnosti, pa tudi ukrepe s področja regionalnega razvoja in na novo tudi ukrepe s področja športa.
Evropska kohezijska politika na začetku leta 2023 za nepovratna sredstva še nima pripravljenih konkretnih razpisov oziroma ti vsaj še niso znani javnosti. Tudi celoten žakelj kohezijskih sredstev še ni znan. Bilo pa naj bi okoli 270 milijonov evrov manj kohezijskih sredstev, namenjenih Sloveniji.
Kaj je že znanega?
Kristina Kočet Hudrap, ustanoviteljica svetovalnega podjetja Tiko Pro, ki je specializirano za pomoč podjetjem in organizacijam pri pridobivanju sredstev, pravi, da so kljub temu znane nekatere konkretne informacije, s katerimi se podjetja na pridobitev nepovratnih evropskih sredstev lahko odlično pripravijo. Po njenih informacijah so trenutno odprti ali napovedani:
- razpisi za sofinanciranje raziskovalno-inovacijskih projektov od TRL 6 do TRL 8,
- razpis za prenovo turističnih objektov,
- Eko sklad za podjetja,
- razpis za sončne elektrarne z baterijskimi hranilniki,
- razpis za krožno gospodarstvo,
- vavčerji za LCA-analizo, za dvig digitalnih kompetenc,
- Ukrep 4.2 in
- kredit SID banke.
Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte NOO
Okvirna višina sredstev: 22,5 milijona EUR za leto 2023
Rok za prijavo: 3. 4. 2023
Cilj: Podprli bodo predvidoma 70 RR-projektov, usmerjenih v zeleni prehod ali s tematiko krožnega gospodarstva. Gre za sofinanciranje projektov od prototipa do skoraj končnega produkta (od TRL 6 do TRL 8).
Upravičenci: Konzorciji vsaj dveh ali največ treh podjetij.
Višina subvencije: Vsak konzorcij bo lahko prejel do 300.000 evrov nepovratnih sredstev. Višina subvencije je odvisna od podjetja in sestave konzorcija ter se giblje med 25 % in 60 %. Projekt lahko traja največ 24 mesecev.
Upravičeni stroški: Plače raziskovalcev in tehničnega osebja, stroški storitev zunanjih izvajalcev (do 30 % celotnih stroškov), investicije v neopredmetena sredstva ter posredni stroški (15 % upravičenih stroškov plač).
Izvajalec: Javna agencija SPIRIT
(MSP) pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022–2025
Cilj: Podpreti vsaj 200 zagonskih, mikro, malih in srednjih podjetij pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja.
Namen: Podpora MSP pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja. Izvajanje projekta je ločeno na dva sklopa: prvi je namenjen izobraževanju, drugi pa investicijam v opredmetena ter neopredmetena osnovna sredstva, strošek osebja, pogodbenih raziskav, znanja in patentov …
Okvirna višina sredstev: Za MSP, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, je predvidena podpora za 120 podjetij. Okvirna višina 14.972.400 EUR. Za zagonska, mikro in mala podjetja, ki imajo najmanj enega in največ 19 zaposlenih, je predvidena podpora za 80 podjetij. Okvirna višina 3.000.000 EUR.
Višina subvencije: Za podjetja, ki imajo do 20 zaposlenih, je ta 40.000 EUR, za podjetja z od 20 do 250 zaposlenimi pa 90.000 EUR.
Rok: Od 16. 2. 2023 do 15. 4. 2024
Izvajalec: Javna agencija SPIRIT
Več o razpisu: https://www.spiritslovenia.si/razpis/391
Za naprave za samooskrbo z električno energijo in za naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije
Namen: Finančne spodbude/pomoči za izvedene naložbe nakupa in vgradnje naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije, in za naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije.
Višina subvencije: Nepovratne finančne spodbude (do 25 %) za naložbe nakupa in vgradnje novih naprav za samooskrbo z električno energijo.
Upravičeni stroški: Nakup naprave za samooskrbo z električno energijo. Tudi baterijski hranilnik. Montaže naprave in stroški pripadajočih električnih inštalacij ter opreme.
Skupna višina sredstev: 10.000.000 EUR
Upravičenci: Fizične osebe, pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti.
Rok: do porabe sredstev
Izvajalec: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Več o razpisu: https://www.ekosklad.si/
Kaj še prihaja?
V nadaljevanju leta se pričakujejo razpisi za:
- sofinanciranje mladih raziskovalcev v podjetjih,
- razvoj demo pilotov,
- izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih procesov ter
- sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo.
Kristina Kočet Hudrap ob tem podjetja spodbuja, naj se na razpise prijavijo z namenom, da bi pripomogli k strateški rasti in razvoju podjetja, ne le zaradi pridobitve nepovratnih sredstev.
»Izpostavila bi, da mora imeti vsak projekt, ki želi pridobiti nepovratna sredstva, zeleni vpliv! Če tega vpliva ne morete dokazati, ne boste uspešni ne s pripravo ne s prijavo na razpis. Denarna sredstva iz kohezije bodo namenjena raziskavam in razvoju. Ne pričakujmo več sredstev za nakup strojev in opreme. Podprti bodo projekti inovacij krožnega gospodarstva.«
Iz lastnih dolgoletnih izkušenj opozarja, da je seznam napak, ki jih delajo podjetja, še vedno dolg.
»Projekt mora imeti zeleni vpliv! Ne pričakujmo denarja iz kohezije za stroje in opremo!«
Najpogostejše napake podjetij, ko želijo pridobiti sredstva:
1. Pomanjkanje vizije. Podjetja menijo, da je dovolj že odločitev v slogu »hočemo projekt« ali »hočemo denar iz EU«.
2. Ideja projekta nima potenciala. Zanimiva se zdi samo prijavitelju.
3. Akademiki vs. podjetja. Akademiki bi izvajali samo bazično znanost in komercialne partnerje ocenjujejo kot nujno zlo – in nasprotno.
4. Prijatelji na razpisu. Partnerji pri projektu so prijatelji namesto partnerji.
5. Slaba koordinacija. Koordinacija priprave projekta je premalo stroga in fokusirana. Vsak lahko izsili svoje, vodja nima avtoritete ali kompetenc.
6. Nepoznavanje širšega trga. Trgov zunaj Slovenije.
7. Kaj pa trženje? Ni poslovnega modela za trženje.
8. Kakšen bo učinek? Premalo opisan končni izkupiček oziroma učinek (impact) projekta. Ta je izjemno pomemben del končnega ocenjevanja.
9. Pozor na kriterije! Ignoriranje kriterijev za evaluacijo predlogov.
10. Čas je denar. Čakanje s pripravo predloga do zadnjega trenutka. Priprava projekta postane panično lepljenje kosov besedila.
Sorodni prispevki
