O pol milijonu šoferskega primanjkljaja
1. Logisti se umikajo iz Slovenije zaradi povečanega območja Schengena. Za to je seveda še nekaj drugih razlogov, a v Sloveniji bomo vedno bolj čutili najprej vstop Hrvaške v Schengen. Ker se večji logistični centri načrtujejo tako, da pokrivajo območje od 300 do 500 kilometrov, se je težišče iz centra Slovenije premaknilo proti Hrvaški.
Danes je zato na Hrvaškem v načrtovanju skoraj milijon kvadratnih metrov logističnih kapacitet, v izgradnji pa krepko čez 400.000 m². Tudi v Srbiji se na veliko gradi in vlaga v infrastrukturo, predvsem železniško in nove logistične kapacitete. Veliko se dogaja tudi v Bosni in Hercegovini. Ne želim si, da se večji sistemi umikajo iz Slovenije, a to se dogaja in se bo nadaljevalo.
2. Stalno pomanjkanje voznikov. Samo v EU jih primanjkuje okrog pol milijona. Seveda to vpliva tako na cene prevoza kot na razpoložljivost prevoznih kapacitet.
3. Pomanjkanje zabojnikov. Prevozne poti iz Azije so se močno podaljšale, hkrati pa so severnoevropska pristanišča polna. Blago torej ostaja na ladjah, časi oskrbe pa se tako močno podaljšujejo.
Promocijsko besedilo
Nearshoring je še v povojih
Po motnjah v dobavni verigi, ki so nastale med pandemijo in vojno v Ukrajini, se je veliko proizvajalcev svoje dobavne verige odločilo preoblikovati. Veliko podjetij iz zahodne in srednje Evrope je kot lokacijo za svoje nove proizvodne obrate zaradi geografske bližine, središč za proizvodnjo avtomobilov ter razmeroma nizkih stroškov delovne sile izbralo JV Evropo.
Ruska invazija na Ukrajino je še dodatno spodbudila naložbe v regijo, Koper pa je eno od treh glavnih regionalnih pristanišč. Tega žal ne izkoriščamo najbolje. »O ‘nearshoringu’ se več govori od epidemije, a resnejših premikov ni bilo. Počasi se začenja, a se bojim, da Slovenija ni ciljna destinacija za ‘nearshoring’, pa naj bo to potreba z vidika logistike ali proizvodnje,« komentira Žula.
Sorodni prispevki