Cene goriva: Slovenija je prva… tam, kjer nismo hoteli biti

Hrvaški ekonomist prof. dr. Velimir Šonje iz Arhivanalitike v današnji analizi pojasnjuje: čeprav sta vladi znižali del davkov, sta visok DDV in fiksne minimalne trošarine še vedno dovolj veliki, da se skoraj vsak dvig svetovne cene nafte hitro in v veliki meri prenese na cene na črpalkah.

To pomeni neposreden udarec na operativne stroške podjetij, predvsem v logistiki, transportu, gradbeništvu in turizmu.

Različni odzivi vlad obeh držav – katera bo bolj učinkovita?

Slovenija je ukrepala hitro, a brez dolgoročne vizije.

Večkrat je znižala trošarine (pri dizlu in kurilnem olju skoraj do zakonskega minimuma). Prešla je na tedensko spreminjanje cen goriva. Sprostila je cene na avtocestah in hitrih cestah in začasno odpravila CO₂ davek. Sproščala je tudi varnostne rezerve dizla.

Hrvaška se je visokih cen lotila bolj sistematično.

Predlagala je uvedbo plavajočega PDV-ja, kar pomeni, da bi se stopnja PDV samodejno prilagajala višini cene goriva. Uradno je tudi zaprosila Evropsko komisijo za posebno dovoljenje za znižanje trošarin pod zakonski minimum.

Katera strategija bo bolj učinkovita, hitro gašenje požara ali sistemska sprememba pravil igre?

Vsekakor bo naslednjih 14 dni zelo pomembnih, piše Šonje. Takrat se bo pokazalo, ali bomo cene goriva videli padati ali pa se bomo spet pripravljali na nov val podražitev.

Njegovo analizo, vključno z geopolitičnim ozadjem in razmerjem moči med ZDA in Iranom najdete TUKAJ.