Kaj imajo skupnega podjetniki in športniki?

Euro 2024 je končano in olimpijske igre so tik pred vrati. Dr. Matej Tušak, profesor na Fakulteti za šport in predsednik Olimpijskega inštituta, o tem, kaj imajo skupnega podjetniki in športniki.
»Individualni športnik lahko uspe, četudi nima veliko čustvene inteligence. Znanih je bilo veliko takšnih, toda imeli so dobre trenerje in notranjo motivacijo. Če je podjetnik takšen, ne more uspeti. Podjetnik mora imeti čustveno inteligenco. Če je nima, mora najeti nekoga, ki jo ima, kar pa je včasih v praksi težko izvedljivo.

Po drugi strani je uspeti kot podjetnik nekoliko lažje kot uspeti kot športnik. Kot podjetnik ste lahko tisoči na svetu, pa je to še vedno izjemno dobro. Športnik pa mora biti čisto na vrhu. V športu že petega na svetovnem prvenstvu ne poznamo. Poznamo samo tiste, ki so prejeli kolajne. To je izjemno težko.

Športniku je težje vztrajati v procesu in celostno razviti osebnostno strukturo. Ko so Primoža Peterko vprašali, kako to, da je tako dober, je odgovoril, da so ga takšnega naredili. To je bil takrat zelo realen odgovor. Takrat je z njim delala cela skupina. Vedeli smo, kako mora trenirati, kako mu lahko pomagamo. Toda v nekem trenutku ni več želel nadaljevati. Rezultatsko je potem padal, ker ni razumel vsega.

Imamo pa danes srečo, da živimo v dobi, ko imamo res prave vzornike. Primož Roglič je človek, ki ne izreče niti stavka, ne da bi pri tem razmislil, kaj pomeni. Po drugi strani boste srečali športnike, ki veliko govorijo, pa ne vedo točno, kako so prišli do rezultata. Imeli pa so dober tim.

V podjetništvu je zelo pomembno imeti dober tim in podjetnik ga mora znati ustvariti. Če ne vidi širše slike vodenja in tega, koga vse v timu potrebuje, je zelo težko uspešen.«

Razlika med individualnimi in kolektivnimi športi

O razlikah med osebnostno strukturo ali psihološkimi značilnostmi individualnih športnikov in športnikov v kolektivnih športih je Tušak povedal:

»Prototip osebnostne strukture vrhunskih športnikov sicer obstaja: ambicioznost, konstruktivna agresivnost, motiviranost, samodiscipliniranost, čustvena stabilnost … Ampak v ekipnih panogah so mnogi uspešni športniki malo bolj odprti, ekstrovertirani.

Tega na primer Rajmond Debevec ne potrebuje. Ne potrebuje veliko komunikacije z ljudmi. Trenirati mora v miru, v tišini.

V ekipnih panogah je tudi več športnikov, ki imajo manj determinirano notranjo motivacijo. Bolj so navajeni, da jih vedno nekdo spremlja, denimo trener. Velikokrat potem zelo težko samostojno naredijo kaj dodatnega.

Seveda so izjeme. Takšen je bil Dražen Petrović, znan po tem, da je bil ekstremno notranje motiviran in je veliko dodatno samostojno treniral. Tudi Jaka Lakovič je bil takšen. V ekipah, na primer v ligi NBL, je močna zunanja motivacija že to, da se mora športnik nenehno boriti za svoje mesto v ekipi. Konkurenca je huda in to jih sili, da so motivirani. Ekipne igre so motivacijsko bistveno močnejše, zato ni potrebe po tako enormno visoki notranji motivaciji.«

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh