Kakšne so posledice neodplačanih dolgov?

Poleg tega pa so vzroki za nastanek dolgov pogosto kompleksni – od ekonomskih okoliščin do vedenjskih vzorcev.

Spodaj vam predstavljamo pregled posledic neodplačanih dolgov in glavnih razlogov, zakaj do njih sploh pride.

Finančne posledice dolgov

»Poleg zakonsko določenih zamudnih obresti se dolg navadno poveča še za dodatne stroške, povezane s postopki izterjave – med njimi sodne takse, odvetniške storitve, stroške izvršitelja in bančne stroške,« pojasnjuje Natalija Zupan iz podjetja Atradius Collections.

Čeprav slovenska zakonodaja določa, da obresti ne smejo presegati glavnice in prepoveduje oderuške pogoje, se lahko dolg znatno poveča, če dolžnik ne ukrepa pravočasno.

Poslabšanje bonitete in omejen dostop do financiranja

Neodplačani dolgovi negativno vplivajo na boniteto posameznika. Slaba boniteta pomeni težji ali celo onemogočen dostop do novih posojil, lizinga, najema stanovanja ali celo določenih pogodb. V praksi to pomeni izključitev iz formalnega finančnega sistema.

Psihološke in socialne posledice

Dolgovi niso samo finančno breme – povzročajo stres, tesnobo, občutke krivde in nemoči. Dolgotrajna izpostavljenost pritiskom lahko vodi v izgorelost, depresijo ali druge duševne stiske.

Pogosto se poslabšajo tudi odnosi v družini in partnerstvu. V skrajnih primerih dolgovi vodijo v socialno izključenost ali celo brezdomstvo.

Zakaj sploh pride do dolgov?

Vzroki za dolgove so številni in pogosto prepleteni. Dolg je redko posledica samo ene napačne odločitve – običajno gre za kombinacijo ekonomskih okoliščin, družbenih pritiskov in osebnih navad.

Ekonomski dejavniki

• izguba zaposlitve ali padec prihodkov

• bolezen ali invalidnost

• ločitev in razpad skupnosti

• nenadni večji izdatki (npr. okvara avtomobila, poplava, smrt v družini)

• visoka inflacija in rast življenjskih stroškov

Socialni in kulturni dejavniki

• družbeni pritiski in želja po ohranjanju statusa

• pomanjkanje finančne vzgoje v mladosti

• nepremišljeno trošenje enega od partnerjev v gospodinjstvu

Vedenjski in psihološki dejavniki

• impulzivno trošenje in slabe nakupne navade

• zasvojenost z igrami na srečo ali nakupovanjem

• odlašanje pri reševanju finančnih težav

• nerealna pričakovanja o prihodnjih prihodkih

• čustveno trošenje kot način spopadanja s stresom

Strukturni in institucionalni dejavniki

• visoke cene nepremičnin in najemnin

• omejen dostop do finančnih storitev za revnejše skupine

• oderuški krediti na sivem trgu

• neučinkovita socialna varnostna mreža

Dolgovi so rešljivi, a zahtevajo pravočasno ukrepanje

Neodplačani dolgovi niso samo finančni problem – so osebna, socialna in družbena težava. Da bi se jim izognili ali jih uspešno obvladali, je ključno pravočasno ukrepanje, finančna pismenost in po potrebi strokovna pomoč.

Vsak dolg ima svojo zgodbo, a enako velja: bolj kot odlašate, dražji in težji bo postal.