Prioriteta nove vlade: en noter – dva ven

1. Vitka in digitalna država: Za 1 nov predpis brisati 2 stara.

Potrebujemo manj države tam, kjer zavira razvoj, opozarja Darja Radić, strokovnjakinja za javni sektor in strateško svetovanje ter nekdanja državna sekretarka. Glavne težave vidi v prepočasnih postopkih, čezmerni regulaciji, neučinkoviti administraciji in visokih stroških poslovanja.

Rešitev vidi v vitki in digitalni državi, med drugim z nacionalnim programom deregulacije po pravilu »1 noter – 2 ven«, kar pomeni, da se z vsakim novim predpisom ukineta dva obstoječa. Prav tako predlaga uvedbo digitalne države po estonskem modelu, ki temelji na skoraj popolnoma digitaliziranih javnih storitvah, enotni digitalni identiteti, varni izmenjavi podatkov med institucijami ter minimalni administrativni obremenitvi za državljane in podjetja.

2. Prestrukturiranje javne uprave.

Manj zaposlenih, boljša organizacija dela in ustrezno nagrajevanje tistih, ki delajo več in učinkoviteje, bi po mnenju Ljudmile Novak pomembno prispevali k višji gospodarski rasti. Opozarja, da za dolgotrajne administrativne postopke pogosto nihče ne prevzame odgovornosti: »Nihče ne odgovarja za to, da nekateri leta in leta čakajo na ustrezna dovoljenja, čeprav bi lahko z novimi investicijami ustvarili delovna mesta in prispevali k rasti gospodarstva.«

Da bi se morale prihodnje vlade bistveno bolj osredotočiti na učinkovitost javnega sektorja, poudarja tudi Sašo Polanec. Ta po njegovih besedah predstavlja eno ključnih razvojnih ovir, saj birokratske prepreke povečujejo stroške poslovanja, ob tem pa za številne ukrepe ni mogoče prepoznati jasnih in oprijemljivih koristi.

Kot tipičen primer navaja uporabna dovoljenja, uvedena pred leti. Čeprav bi morala biti izdana v 15 dneh, postopki v praksi pogosto trajajo več mesecev. Posledično se podaljšuje čas od zasnove do dokončanja projektov, naraščajo stroški gradnje in s tem tudi cene nepremičnin. Država ob uvedbi teh zahtev ni ustrezno okrepila upravnih zmogljivosti, temveč je zgolj dodala novo plast birokracije.

Podoben primer so strokovni izpiti za učitelje v šolstvu, ki kljub izrazitemu pomanjkanju kadra ostajajo obvezni, čeprav ni prepričljivih dokazov o njihovih pozitivnih učinkih. Še več, praksa kaže, da mnogi učitelji uspešno opravljajo svoje delo tudi brez opravljenega strokovnega izpita, kar dodatno odpira vprašanje smiselnosti tovrstnih administrativnih zahtev.

3. Pospešek raziskavam in razvoju. 

Slovenija bi morala bistveno več vlagati v raziskave in razvoj, pravi Sašo Polanec: »Z okoli 2,14 odstotka BDP zgolj ohranjamo dolgoročno povprečje, ne pa dosegamo cilja 3,5 odstotka BDP, ki smo si ga zastavili sami in ki ga dosegajo države z najvišjo produktivnostjo.«

Vojmir Urlep ob tem dodaja, da je nujno načrtno spodbujati povezovanje med gospodarstvom in akademsko raziskovalno sfero, saj je to predpogoj za optimalno izrabo celotnega inovacijskega potenciala družbe. Radićeva pa poudarja še potrebo po sistematičnem razvoju kadrov ter aktivnem privabljanju talentov, tudi z nižjo davčno obremenitvijo plač visoko usposobljenih strokovnjakov in z vzpostavitvijo celovitega programa za razvoj in privabljanje vrhunskih kadrov.

Še 8 prioritetnih potez nove vlade pa najdete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.