Slovenska firma z inovativno avtomatizacijo posodablja hrvaške lekarne

Slovenska farmacija in napredna kemija odpirata nov investicijski cikel. Podjetja širijo proizvodnjo, vstopajo na nove trge in pripravljajo projekte, ki bodo zaznamovali naslednje desetletje.

1. Več kot 2 milijardi evrov naložb

Da se slovenska farmacevtska panoga spreminja v pravo gospodarsko velesilo, pritrjujejo tudi krovni makroekonomski podatki. Sektor farmacije in biotehnologije je danes panoga z največjo dodano vrednostjo na zaposlenega pri nas. Kot ugotavljajo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v programu Made in Slovenia 2035, ta dodana vrednost znaša kar 122.000 evrov. Hkrati se Slovenija uvršča na visoko 8. mesto na svetu po izvozu zdravil v ozko opredeljeni carinski kategoriji.

Trenutno je v Sloveniji v teku več kot dve milijardi evrov aktivnih naložb, pri čemer gre velik del pripisati tujemu kapitalu. Samo švicarske neposredne naložbe pri nas so dosegle 2,8 milijarde evrov.

V GZS ocenjujejo, da bodo te naložbe v prihodnjih letih pomenile potrebo po najmanj 500 dodatnih visoko strokovnih zaposlenih na leto. Ob tem opozarjajo na dve težavi: visoke davčne obremenitve visokokvalificiranih kadrov in dolgotrajne postopke za pridobivanje državnih dovoljenj.

2. Medis išče rast na novih trgih

Na tujih trgih pa so agilne podjetniške slovenske firme. Medis, ki na 19 trgih srednje in vzhodne Evrope trži izdelke globalnih partnerjev, rast nadaljuje s širitvijo na nove trge. Po vlaganjih na Poljskem in v Romuniji je pred kratkim vstopil še na trga Kosova in Albanije.

Do leta 2030 načrtujejo znatna vlaganja v digitalizacijo in umetno inteligenco na področju logistike. Eden od primerov je projekt avtomatizacije bolnišničnih lekarn s sistemom »unit dose« na Hrvaškem. Ta zdravila razdeli v posamezne odmerke z unikatno QR-kodo in zmanjšuje farmacevtski odpad. Nove zaposlitve bodo zato namenjene predvsem podpori širitvi na tuje trge in krepitvi terenskih ekip.

3. Milijarda za podobna biološka zdravila

Največji del teh naložb izvaja skupina Sandoz, ki prek podjetja Lek v Sloveniji uresničuje več kot milijardo evrov vredne investicije s predvidenim zaključkom do leta 2029. Njihov cilj je vzpostavitev vertikalno integriranega evropskega središča za podobna biološka zdravila.

V Ljubljani je letos zaživel nov razvojni center za podobna biološka zdravila, vreden približno 99 milijonov evrov. V Lendavi se zaključuje gradnja visokotehnološkega proizvodnega centra za učinkovine, vrednega okoli 400 milijonov evrov, medtem ko na Brniku poteka gradnja 400 milijonov evrov vrednega aseptičnega centra za proizvodnjo končnih izdelkov.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija, izpostavlja, da te tri strateške naložbe neposredno prinašajo približno 800 novih delovnih mest.

Alex Kalomparis iz Sandoza ocenjuje, da vstopamo v zlato desetletje za podobna biološka zdravila, saj naj bi med letoma 2026 in 2036 biološka zdravila v vrednosti okoli 320 milijard dolarjev izgubila ekskluzivnost. Kalomparis Slovenijo opisuje kot skritega prvaka z izjemno kombinacijo znanstvene odličnosti, agilnosti in sodelovanja.

4. Novartis krepi zahtevnejšo proizvodnjo

Novartis je v preteklem obdobju v Sloveniji letno investiral več kot 200 milijonov evrov, s čimer danes sodeluje pri razvoju in proizvodnji več kot polovice svojih strateško najpomembnejših inovativnih zdravil. O tem smo pri Podjetni Sloveniji prav tako že pisali.

V vodstvu slovenskega Novartisa so ob tem sporočili, da zaključujejo večletni intenzivni investicijski cikel, v katerem so v kapacitete pri nas vložili okoli 600 milijonov evrov. Kot pojasnjujejo, so v zadnjem obdobju odprli tri ključne obrate, njihov naslednji veliki mejnik pa je zagon novega centra za tehnični razvoj bioloških zdravil v Mengšu, ki utrjuje njihov globalni položaj.

5. Priložnost za domače dobavitelje

Velike naložbe farmacevtskih podjetij odpirajo priložnosti tudi za slovenska mala in srednja podjetja. Kot so v prejšnjih številkah revije Podjetna Slovenija opozarjali poznavalci, farmacevtska podjetja od dobaviteljev zahtevajo visoke standarde, izjemno natančnost (zelo malo napak) in dobro digitalizirane procese.

Prav na presečišču farmacije, biotehnologije in visokotehnoloških storitev vidi priložnost Boštjan Čeh, predsednik sveta Slovenia Biotech Hill. Kot eno od niš izpostavlja bioinformatiko z umetno inteligenco. Za njen razvoj je potrebnega manj začetnega kapitala kot za klasične laboratorije, vendar veliko znanja in urejenih podatkov. Razvoj tega področja podpira tudi Sandoz z zagonom pospeševalnika Biotech Hills.

6. Melamin: manjša rast, več optimizacije

Kemijski sektor se usmerja predvsem v trajnost. V kočevskem Melaminu prihodnjo rast vidijo v inovativnih biovezivih in smolah za gumarsko industrijo, pojasnjujejo v vodstvu podjetja. Zaradi strogih okoljevarstvenih omejitev ne načrtujejo množičnega zaposlovanja ali gradenj novih obratov, temveč optimizirajo obstoječe procese.

Ob vlaganju v sončne elektrarne v Melaminu načrtujejo tudi lastno proizvodnjo biometanola iz zajetega CO₂ in vodika.