TEŠ je lani iz proračuna dobil skoraj 190 evrov na gospodinjstvo

Približno 190 evrov na gospodinjstvo. Toliko znaša skoraj 164 milijonov evrov, ki jih je lani iz državnega proračuna prejel TEŠ. Gospodinjstev je namreč okoli 870.000. To pomeni, da davkoplačevalci tudi po več kot desetletju drago plačujemo eno od največjih, če ne največjo zgrešeno naložbo v Sloveniji. Elektrika nas posredno torej ne stane samo toliko, kot zanjo plačamo na položnicah vsak mesec.

Kdo so bili lani največji prejemniki? Termo elektrarna Šoštanj (TEŠ) zaradi razvpite investicijske afere najbolj izstopa. Največji prejemnik je bila sicer Centralna klirinško depotna družba (KDD) s 659,5 milijona evrov, a zaradi vloge pri zadolževanju.

Pregled Ministrstva za finance (MF) razkriva, da je 30 največjih prejemnikov, ki niso del državne ali javne uprave, skupaj prejelo 2,48 milijarde evrov.

TEŠ je sicer tretji največji prejemnik, njegov primer pa najbolj nazorno kaže, da med največjimi proračunskimi izplačili niso le subvencije, ampak tudi stroški delovanja in prestrukturiranja ključnih sistemov.

1. 164 milijonov za TEŠ

TEŠ je leta 2025 iz državnega proračuna prejel 163,98 milijona evrov – približno 190 evrov na slovensko gospodinjstvo. Na lestvici je na visokem tretjem mestu. Kot so nam pojasnili na MF, se znesek nanaša na plačilo nadomestila TEŠ za proizvodnjo toplote skladno z Zakonom o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Gre za del večletnega procesa prestrukturiranja TEŠ in izstopa iz premogovne dejavnosti, ki ga spremljajo visoki stroški proizvodnje in prestrukturiranje premogovne dejavnosti.

Čeprav ni največji prejemnik državnega denarja, je to nazoren primer, kako lahko financiranje energetskega sistema pomeni večstomilijonsko proračunsko breme.

2. Kam je šlo 2,48 milijarde evrov?

Omenjene 2,48 milijarde evrov, ki jih je leta 2025 skupno prejelo 30 največjih prejemnikov, po podatkih MF predstavlja približno 15 odstotkov letnega državnega proračuna.

Med izplačili najdemo financiranje javnih storitev, investicije, financiranje zadolževanja države, sredstva za potrebe obrambe in dokapitalizacije državnih družb. Seznam zato ni lestvica podjetij po višini subvencij, ampak pregled zelo različnih vrst proračunskih izdatkov.

Na vrhu je Centralna klirinško depotna družba (KDD) s 659,5 milijona evrov, ki jih ministrstvo skupaj z izplačili BNP Paribas uvršča med stroške financiranja državnega dolga. Na drugem mestu je SŽ – Infrastruktura z 227,9 milijona evrov, za TEŠ pa sledijo še DUJPP (125,9 milijona), nemški BAAINBW (103 milijoni) in CGP (100,2 milijona evrov). Kdo so ti prejemniki in za kakšen namen so dobili javni denar, pišemo v nadaljevanju članka.

a. Daleč največ za KDD

Že prvih šest mest razkriva raznolikost med prejemniki: na lestvici so finančne institucije, železniška infrastruktura, energetika, javni potniški promet, obrambni sistem in gradbeništvo.

Na prvem mestu je Centralna klirinško depotna družba (KDD, d. d.), ki je iz državnega proračuna prejela 659,5 milijona evrov.  To je daleč največji posamezni prejemnik na seznamu. Zakaj je med največjimi prejemniki prav KDD?

KDD upravlja infrastrukturo centralnega registra vrednostnih papirjev, prek katere so vodeni tudi državni vrednostni papirji. Ko se država zadolžuje z izdajo obveznic in zakladnih menic, so za njihovo evidentiranje, poravnavo in upravljanje potrebne storitve finančne infrastrukture. Ministrstvo za finance zato plačila KDD in BNP Paribas uvršča med stroške financiranja državnega dolga.

Pri KDD je ministrstvo evidentiralo 659,5 milijona evrov izdatkov v okviru financiranja državnega dolga, pri BNP Paribas pa 38,8 milijona oziroma skupno 698,4 milijona evrov, kar pomeni, da je dobra četrtina analiziranih izdatkov povezana s financiranjem državnega dolga.

Znesek je skoraj štirikrat višji od tistega, ki ga je prejel TEŠ (164 milijonov evrov), in skoraj trikrat višji od izplačila družbi SŽ – Infrastruktura (227,9 milijona evrov). Sledijo DUJPP s 125,9 milijona, nemški Zvezni urad za opremo, informacijsko tehnologijo in uporabo Bundeswehra (BAAINBW) s 103 milijoni in gradbeno podjetje CGP s 100,2 milijona evrov.

b. Celoten seznam 30 največjih prejemnikov

Vir: Ministrstvo za finance

Opomba: Seznam je treba brati kot seznam prejemnikov proračunskih izplačil, ne kot lestvico podjetij po višini subvencij. Pri nekaterih imenih gre za podjetja, pri drugih za državne ali javne subjekte, banke oziroma tuje institucije.

c. Javnim storitvam 732 milijonov evrov

Kot je v analizi obravnavanega seznama povzelo MF, »je tretjina sredstev ali 732 milijonov evrov namenjenih financiranju javnih storitev prek družb DUJPP, Arriva, Nomago, Slovenske železnice, TEŠ, Pošta Slovenije in ARAO«.

Gre za zelo različne dejavnosti, od javnega potniškega in železniškega prometa do energetike, poštnih storitev in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Skupno jim je, da opravljajo storitve, ki jih država šteje med ključne javne sisteme.

d. Zadolževanje države: 28 odstotkov

»Dobra četrtina ali 28 odstotkov je bilo namenjenih financiranju zadolževanja države (KDD, d. d., in BNP Paribas),« je navedba ministrstva, ki morda najbolj preseneti bralca, saj ta morda ne bi pričakoval, da se med največjimi prejemniki proračunskega denarja znajdejo tudi subjekti, povezani s servisiranjem državnega dolga. Na seznamu sta KDD s 659,5 milijona evrov in BNP Paribas z 38,8 milijona, ki ju država torej skupno oskrbuje s 698,4 milijona evrov.

e. Za investicije 602 milijona evrov

Še najbolj »podjetniška« je slika v rubriki investicije. Po besedah ministrstva je bila četrtina analizirane vrednosti, to je 602 milijona evrov, namenjena financiranju investicij. V tej skupini so največji prejemniki sredstev GH Holding, DRI, d. d., skupina Kolektor, Gorenjska gradbena družba, VOC Celje, VGP Drava, DARS, Hidrotehnik, Nivo Eko in CGP.

Med največjimi prejemniki so predvsem gradbena in inženirska podjetja, kot so CGP, Nivo Eko, Hidrotehnik, DARS, VGP Drava, VOC Celje, Kolektor Koling, GH Holding, Gorenjska gradbena družba in DRI, ki sodelujejo pri infrastrukturnih, cestnih in vodnih projektih.

f. Za obrambo skoraj četrt milijarde evrov

Država veliko denarja investira tudi v obrambo; po navedbah MF 10 odstotkov od obravnavanih (slabe) 2,5 milijarde evrov, kolikor nameni 30 največjim prejemnikom državnih sredstev, ki niso del državne ali javne uprave.

Pogled na seznam pokaže, kako široko je lahko to področje. Med prejemniki so nemški BAAINBW, italijanski Ministero della Difesa in NATO-SECR.INT. MF je za kategorijo obrambe navedlo deset odstotkov analizirane vrednosti, vendar s samega seznama 30 največjih prejemnikov ni mogoče zanesljivo določiti, kateri del zneskov posameznih prejemnikov se nanaša prav na obrambne izdatke.

g. Dokapitalizacije – 116 milijonov evrov

Zadnja kategorija, ki jo izpostavlja ministrstvo, so dokapitalizacije. »Pet odstotkov analizirane vrednosti oziroma 116 milijonov evrov je bilo namenjenih dokapitalizacijam družb Slovenske železnice in 2TDK, d. o. o,« piše v uradnem odzivu MF na naše povpraševanje o prejemnikih državnih sredstev in količini teh sredstev.

Na seznamu, ki smo ga od ministrstva pridobili kasneje, sta obe družbi: Slovenske železnice so prejele 80,65 milijona evrov, 2TDK pa 35,07 milijona. Skupaj je to 115,72 milijona evrov, kar čez palec ustreza navedenim 116 milijonom.

3. Kako država spremlja učinke in učinkovitost?

Za izvajanje lastnega finančnega načrta je odgovoren predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, so nam pojasnili pri MF.

»Učinki proračunskih izdatkov se spremljajo v okviru proračunskih postopkov, poročanja uporabnikov proračunskih sredstev ter različnih oblik nadzora. Pri tem pa je treba razlikovati med spremljanjem porabe sredstev in ocenjevanjem njihove dejanske učinkovitosti.

Ključno vprašanje ni samo, ali so bila sredstva porabljena v skladu z načrtom, ampak tudi, ali so bili z njimi doseženi pričakovani učinki,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Spremljanje subvencij, investicij in plačil za javne projekte je pomembno zato, da je razvidno, za kaj so bila sredstva namenjena, kakšni so bili pričakovani rezultati in kaj je bilo z njimi dejansko doseženo.

4. Kdo ima nadzor?

»Pomembno vlogo imajo notranje kontrole in notranje revizije pri proračunskih uporabnikih ter nadzor pristojnih organov, med drugim Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna. Pomemben del sistema je tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki neodvisno revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev ter ocenjuje smotrnost in učinkovitost njihovega poslovanja,« pojasnjujejo na ministrstvu. Nadzor nad evropskimi sredstvi opravlja tudi Evropsko računsko sodišče.

Za pojasnila smo prosili tudi nekdanjega ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki je bil v obravnavanem letu pristojen za področje javnih financ, vendar odgovora njegovega kabineta oziroma stranke Gibanje Svoboda nismo prejeli.

Računsko sodišče lahko preverja državne ustanove, pa tudi podjetja in druge prejemnike državnih ali evropskih sredstev. Ne preverja le zakonitosti izplačil, ampak tudi, ali je bil denar porabljen gospodarno, učinkovito in za predvideni namen.

Pri tem pa ima omejene zmogljivosti. »Naše pristojnosti so bistveno večje, kot jih Računsko sodišče lahko izvede v posameznem koledarskem letu glede na svoje kadrovske vire,« opozarjajo. Pri izbiri revizij zato med drugim upoštevajo obseg javnih sredstev in revizijska tveganja.

a. Zakonitost še ni isto kot smotrnost

Pri nadzoru javnega denarja ni dovolj vprašanje, ali je bil denar porabljen po predpisih. Pri revizijah smotrnosti Računsko sodišče preverja tudi, ali je bil porabljen gospodarno in učinkovito ter ali so bili doseženi zastavljeni cilji.

Plačilo podjetju je lahko povsem zakonito, pa to še ne pomeni, da je bila odločitev za projekt smiselna, izvedba učinkovita in rezultat takšen, kot je bil načrtovan. To jasno dokazuje prav primer TEŠ.

b. Računsko sodišče večinoma ne gleda posameznega prejemnika

»Naše revizije večinoma niso usmerjene na posameznega prejemnika javnih sredstev izven javne uprave,« pojasnjujejo na sodišču.

Nadzor se zato pogosto začne pri državi oziroma javnem naročniku: ali je sredstva razdelil zakonito, ali je izvajalca izbral ustrezno in ali plačila temeljijo na dejansko opravljenem delu. »Tak način omogoča preveritev in oceno celovitih programov in projektov in ne zgolj posamičnih izplačil.«

Primarni nadzor nad namensko porabo državnih sredstev je naloga ministrstva, ki jih dodeljuje. Računsko sodišče je pri tem zunanji, neodvisni nadzorni organ.

c. Kaj pokažejo pretekle revizije?

Računsko sodišče je v preteklosti preverjalo vrsto velikih projektov, med njimi eZdravje, drugi tir Divača–Koper, gradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani in zmanjševanje poplavne ogroženosti.

Pri drugem tiru je ugotovilo, da vlada ni izkazala, da je imela analizo prednosti in slabosti projekta v primerjavi z alternativnim zalednim terminalom, ki ga je predlagal Mednarodni prometni forum pri OECD. V investicijskem programu tudi ni bilo zagotovljenih 96,64 milijona evrov oziroma 8,4 odstotka predvidenih investicijskih stroškov.

Primer je starejši in se ne nanaša na porabo v letu 2025, vendar dobro pokaže bistvo: pri javnem denarju ni pomembno le, ali je bil porabljen po pravilih, ampak tudi, ali je bila odločitev dobro pripravljena in ali je projekt dosegel pričakovane rezultate.

Revizija izvršitve državnega proračuna za leto 2025 je še v teku, zato končno mnenje Računskega sodišča še ni javno dostopno.

d. Računsko sodišče samo opozarja na omejitve sistema

»Večjo učinkovitost bi lahko dosegli z dodatnimi viri za izvedbo revizij, predvsem kadrovskimi, saj ob velikem številu obveznih revizij ni mogoče zagotoviti izvedbe revizij na vseh področjih in pri vseh revidirancih,« opozarjajo na Računskem sodišču.

Podatki razkrivajo, kdo prejme največ denarja iz državnega proračuna, ne odgovorijo pa še na pomembnejše vprašanje: ali je vsak od teh milijonov dosegel namen, zaradi katerega je bil porabljen. Prav to naj bi pokazale revizije, ki pa jih Računsko sodišče zaradi omejenih zmogljivosti ne more opraviti na vseh področjih.