Do več šoferjev po zagrebškem modelu?

Zagrebški šolski program za logistične tehnike je v zadnjih treh letih povečal vpis mladih. Ena od posebnosti je, da lahko dijaki po končanem štiriletnem izobraževanju pridobijo tudi vozniško dovoljenje kategorije D. Podoben model bi lahko uporabili tudi v Sloveniji, meni Robert Sever, direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). To bi bil eden od načinov za blaženje pomanjkanja poklicnih voznikov, ki ga občuti ves evropski prometni sektor.

Sever je bil pred kratkim s predstavniki slovenskih šol in ministrstev na obisku v Zagrebu. Tamkajšnji program je pritegnil njihovo pozornost, saj dijakom omogoča, da ob zaključku šolanja pridobijo več vozniških kategorij in tako hitreje začnejo poklicno pot.

Prometna šola v Mariboru je po Severjevih besedah zainteresirana za prenos te prakse. O možnosti so se že pogovarjali tudi s predstavniki pristojnih ministrstev.

»Poleg tega je Slovenija na tem področju zanemarila poklicno izobraževanje. Ta poklic smo povsem razvrednotili,«

opozarja Sever.

Vozniški poklic je premalo cenjen

V Evropi primanjkuje več kot pol milijona poklicnih voznikov. V Sloveniji je poklic po Severjevi oceni postal premalo cenjen, zato bo treba iskati več poti, kako pritegniti nove ljudi.

»V Sloveniji zaradi zastojev izgubimo 0,7 do 1,4 milijarde EUR letno!«

Pomanjkanja ne bo mogoče rešiti samo z domačimi kadri. Evropa bo morala zaposlovati tudi ljudi iz tretjih držav. Toda tudi ta bazen delovne sile se spreminja. V nekaterih državah Balkana so se plače že približale slovenskim, zato se delavcem selitev v Slovenijo ne izplača več tako kot nekoč.

Zato zgolj pridobivanje novih voznikov ne bo dovolj. Prometni sektor bo moral razmisliti tudi o tem, kako zmanjšati potrebo po dolgih prevozih in bolje načrtovati logistiko.

Rešitev tudi v lokalizaciji proizvodnje

»Z boljšim planiranjem in predvidevanjem bo treba zmanjšati vse interakcije oziroma skrajšati prevozne poti. Rešitev je v lokalizaciji proizvodnje,«

pravi Sever. Če so dobavitelji bližje, so transportne poti krajše, oskrba pa je lahko bolj predvidljiva. To je pomembno tudi zaradi izkušenj po epidemiji, ko so motnje v dobavnih verigah podjetja prisilile v večje zaloge. Nepredvidljiva dobava namreč otežuje načrtovanje proizvodnje in povečuje stroške skladiščenja.

Pri iskanju bližjih dobaviteljev in učinkovitejšem upravljanju logistike bo vse pomembnejša tudi digitalizacija. Sever pričakuje, da bodo podjetja z umetno inteligenco izboljšala interno logistiko in iskanje dobaviteljev. Za zaposlene pa bo vse pomembnejše znanje analiziranja in uporabe podatkov.

Podjetja pri mladih pogrešajo mehke veščine

Raziskava, ki so jo izvedli v združenju, je pokazala, da podjetja pri dijakih ne pogrešajo toliko strokovnega znanja kot mehkih veščin. Med njimi Sever izpostavlja komunikacijo s strankami, timsko delo in odgovornost.

Celoten intervju z Robertom Severjem je objavljen v posebni izdaji Podjetna logistika.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh