Luka Koper 2035: kaj bo slovensko logistiko pognalo po tirih?

Naslednje desetletje bo najverjetneje določilo, ali bo Koper ostal prva izbira na severnem Jadranu ali pa bo to vlogo prevzelo katero od konkurenčnih pristanišč. Ključna spremenljivka je drugi tir: dolgo pričakovana železniška povezava, ki naj bi končno razbremenila cesto in pristanišču odprla pot do polne zmogljivosti.

Vprašanje ni več, ali bo Luka Koper rasla, temveč kako hitro bo za to rastjo speljana zaledna infrastruktura in kaj bo to pomenilo za podjetja, ki prek pristanišča izvažajo in uvažajo.

1. Brez sodobne železnice bo Luka Koper težko na vrhu

Luka Koper svojo prihodnost gradi na jasno začrtani viziji: obstati kot prva izbira med pristanišči na evropski južni transportni poti. Po besedah predsednice uprave Nevenke Kržan je prioriteta izgradnja dodatnih pristaniških kapacitet, predvsem za obe strateški blagovni skupini kontejnerjev in avtomobilov: »Tudi sicer so dodatne skladiščne zmogljivosti ključne za nadaljnji razvoj pristanišča, ki želi slediti potrebam panoge.«

A Kržanova poudarja, da konkurenčnost ne bo odvisna le od pristaniške infrastrukture: »V prihodnjih letih bo treba za ohranitev konkurenčnosti izboljšati celotno slovensko železniško omrežje, in sicer z gradnjo dvotirne povezave do pristanišča in nadgradnjo tovorne postaje Koper ter tudi nadgradnjo celotnega omrežja. Gre namreč za ključen element logistične verige, ki je pogosto jeziček na tehtnici pri izbiri najustreznejše transportne poti.«

2. Drugi tir še ne obratuje, a že spreminja pričakovanja

Kljub javni pozornosti, ki je namenjena drugemu tiru, se učinki tega projekta v pretovoru še ne poznajo. Proga po informacijah Luke Koper še ni operativna. Polni zagon pričakujejo šele konec leta 2026 oziroma na začetku leta 2027. »Prave učinke in morebitne spremembe bomo lahko ocenili šele čez čas, saj vsaka prilagoditev, čeprav na bolje, zahteva svoj čas,« opozarja pri Luki Koper.

Ko bo proga Divača–Koper polno operativna, skupaj z drugimi infrastrukturnimi projekti (med njimi sta dodaten vzporedni tir Divača–Koper in razširitev tovorne postaje Koper) v Luki Koper pričakujejo, da se bo razmerje med železniškim in cestnim transportom tovora postopoma ponovno prevesilo v korist železnice.

3. Zaledje: intermodalni in distribucijski centri v vzponu

Rast pristanišča se ne bo ustavila na pomolih. V Luki Koper opozarjajo, da imajo logistični centri – intermodalni in distribucijski – vse pomembnejšo vlogo pri prehajanju blaga med pristaniščem in naročniki v zaledju, saj povečujejo doseg pristanišča ter zagotavljajo dodatno prilagodljivost na celotni transportni poti.

»Že danes je zaznati povečano zanimanje strank za tovrstne centre tako v bližnjem kot širšem zaledju pristanišča. Glede na geostrateško lego Slovenije na ključnih prometnicah lahko pričakujemo, da se bodo podobno kot v zahodni Evropi takšni centri vedno bolj razvijali.«

4. Kaj to pomeni za slovenska podjetja

Za izvozno-uvozna podjetja, ki poslujejo prek Luke Koper, naj bi kombinacija dodatnih zmogljivosti, avtomatizacije in digitalizacije do leta 2035 prinesla predvsem:

• večjo skladiščno kapaciteto,
• višjo produktivnost in
• bolj trajnostno delovanje pristaniškega sistema.

Kržan pri tem računa tudi na posodobljeno železniško omrežje: »Verjamemo, da bo do takrat tudi slovensko železniško omrežje deležno posodobitev in bo tako pripomoglo k ohranjanju konkurenčnosti transportne poti preko Slovenije.«

5. Pametno pristanišče: od WMS do virtualne resničnosti

Digitalizacija v Luki Koper ni prihodnji projekt, temveč proces, ki se je že začel. V okviru projekta Luka DT so skupaj s konzorcijskimi partnerji razvili vrsto orodij: sistem za pametno načrtovanje delovne sile, napovedne algoritme za določanje tipa prevoza uvoznega tovora na kontejnerskem terminalu, simulacijski model raztovarjanja vozil na avtomobilskem terminalu, 3D model pristanišča za nadgradnjo videonadzora, spletno platformo in mobilno aplikacijo za upravljanje skladišča (WMS) ter simulator virtualne resničnosti.

Cilj je koncept pametnega pristanišča (Smart Port), tesno povezan s strateškimi infrastrukturnimi in okoljskimi projekti. »S tem želimo izboljšati uporabo virov in dvigniti produktivnost pristanišča ter hkrati zmanjšati njegov vpliv na okolje, kar pripomore k zmanjšanju stroškov poslovanja,« pojasnjujejo. Poudarjajo, da podjetje enako pozornost namenja kibernetski varnosti, saj bi morebitni napad lahko ohromil poslovanje.

6. Trendi do 2035: geopolitika in zeleni prehod

Na vprašanje, kateri globalni trendi bodo najbolj krojili pomorsko logistiko do leta 2035, Nevenka Kržan izpostavlja dva prepletena dejavnika. Prvi je geopolitična negotovost: morebitni novi konflikti na ključnih pomorskih poteh lahko s preusmeritvami ladij, daljšimi tranzitnimi časi in višjimi stroški pomembno vplivajo na panogo. Deležniki v dobavnih verigah se bodo zato po njenih pričakovanjih vse bolj osredotočali na odpornost, zanesljivost in hitro prilagodljivost.

Drugi dejavnik je regulativa zelenega prehoda, ki uvaja zahteve po alternativnih gorivih in energetsko učinkovitejših ladjah ter z njimi povezane naložbe v pristaniško infrastrukturo, na primer oskrbo ladij z elektriko med postankom (angl. on-shore power supply).