Gradbišče bo digitalizirana montažna linija

Obdobje do leta 2030 bo za infrastrukturne projekte prelomno. Globalno gradbeni sektor vstopa v nov investicijski cikel, ki ga poganjajo energetski prehod, urbanizacija in digitalizacija. Po ocenah McKinsey & Company, ene izmed največjih svetovalnih družb na svetu, bo za doseganje podnebnih ciljev na svetu potrebnih več kot 9 bilijonov dolarjev letnih vlaganj v infrastrukturo, kar pomeni tudi temeljno spremembo načina gradnje in upravljanja projektov.

Ne gre več zgolj za več gradnje, temveč za drugačno gradnjo – digitalno, nizkoogljično in industrijsko organizirano.

1. Kateri novi materiali prihajajo?

Do leta 2030 bo razogljičenje postalo osnovni kriterij pri izbiri materialov. V ospredje prihajajo:

• nizkoogljični cementi,

• reciklirano jeklo,

• alternativna veziva in geopolimeri.

Po analizah McKinsey & Company bo trg nizkoogljičnih materialov v naslednjem desetletju eksplozivno rasel.

»Cementna industrija bo v naslednjih letih doživela eno največjih transformacij v svoji zgodovini,« pojasnjujejo.

Za investitorje to pomeni jasno spremembo: stroški niso več edini kriterij – ključna postaja ogljična bilanca projekta.

2. Gradbišče bo montažna linija

Veliki infrastrukturni projekti bodo vse bolj temeljili na:

• prefabrikaciji,

• modularni gradnji,

• proizvodnji elementov v tovarnah.

Tak pristop omogoča:

• do 50 odstotkov hitrejšo izvedbo,

• večjo predvidljivost stroškov,

• manj odvisnosti od delovne sile.

»Industrializacija gradnje je največja priložnost za povečanje produktivnosti v sektorju,« dodajajo pri McKinsey & Company. Gradbišče prihodnosti tako vse bolj spominja na montažno linijo, ne več na tradicionalno gradnjo na terenu.

3. Infrastruktura postaja digitalni sistem

Največja preobrazba se dogaja na področju upravljanja infrastrukture. Digitalni dvojčki (digital twins), ki so digitalna (virtualna) kopija fizičnega objekta ali sistema, povezana z realnimi podatki v realnem času, omogočajo:

• simulacijo delovanja objektov,

• napoved okvar,

• optimizacijo vzdrževanja.

Hkrati umetna inteligenca omogoča:

• boljše planiranje projektov,

• zmanjšanje zamud,

• optimizacijo stroškov.

»Gradbeni sektor ima enega največjih potencialov za izboljšanje produktivnosti s pomočjo podatkov,« dodajajo pri McKinsey&Company.

Do leta 2030 infrastruktura ne bo več pasivna, temveč aktivna:

• senzorji v mostovih, predorih in cestah,

• real-time spremljanje stanja,

• avtomatizirano upravljanje.

Infrastruktura postaja digitalni sistem, ne več zgolj fizični objekt.

5 najbolj naprednih infrastrukturnih projektov:

1. Hyperloop projekti. V Združenih državah Amerike, Indiji in Savdski Arabiji razvijajo nov transportni sistem z magnetno levitacijo, pri čemer so prvi komercialni sistemi napovedani med letoma 2027 in 2030.

2. Destination Earth. To je evropski projekt v okviru EU, ki vzpostavlja digitalni dvojček planeta. Postopoma naj bi bil operativen do približno leta 2030.

3. Digitalne železnice. V Združenem kraljestvu in Nemčiji uvajajo umetno inteligenco, IoT (fizične naprave so povezane med sabo in izmenjujejo podatke, na primer semaforji) in digitalne dvojčke za upravljanje omrežij, pri čemer naj bi ključni sistemi postali standard med 2026 in 2030.

4. Pametne ceste. Na Kitajskem in v ZDA vključujejo senzorje in komunikacijo z vozili, širša implementacija pa je pričakovana v obdobju 2027–2030.

5. Hiperobsežni podatkovni centri. V ZDA, na Irskem in Singapurju jih intenzivno gradijo že danes, podpirajo pa umetno inteligenco. Največji razmah gradnje in nove tehnologije hlajenja so predvidene do 2026–2028.